Išči

Vatican News
Papež Frančišek je letos obiskal kar enajst držav na štirih celinah. Januarja so ga v Panami z navdušenjem sprejeli mladi z vsega sveta. Papež Frančišek je letos obiskal kar enajst držav na štirih celinah. Januarja so ga v Panami z navdušenjem sprejeli mladi z vsega sveta.   (AFP or licensors)

S papežem Frančiškom skozi leto 2019

Ob koncu koledarskega leta se spominjamo nekaterih pomembnejših dogodkov in besed papeža Frančiška, ki so v letu 2019 zaznamovale življenje vesoljne Cerkve. Tudi šesto leto pontifikata je bilo v znamenju mnogih srečanj, potovanj in novih dokumentov.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papež je v letu 2019 med sedmimi mednarodnimi apostolskimi potovanji obiskal kar enajst držav na štirih celinah. Z njimi sveti oče poudarja pomen misijonarske razsežnosti v življenju vsakega kristjana, ki je poklican biti »v izhodu«, ter ponesti veselje evangelija tja, kamor ga kliče Gospod. Na to nas je spomnil tudi izredni misijonski mesec, ki smo ga obhajali oktobra. Ob pogledu na apostolske obiske razberemo tudi nekatere izmed središčnih tematik pontifikata papeža Frančiška: mladi, s katerimi se sreča med vsakim apostolskim potovanjem, letos pa so bili na poseben način protagonisti v Panami, kjer je potekal 34. svetovni dan mladih; medverski dialog je bil v ospredju med potovanjema v Združene arabske emirate in Maroko, ekumenski dialog pa v Bolgariji, Severni Makedoniji in Romuniji. Ob tem naj spomnimo na pomenljivo gesto, ko je na praznik svetih Petra in Pavla papež carigrajskemu patriarhu Bartolomeju podaril relikvije sv. Petra. V Mozambiku, na Madagaskarju in Mavriciju je bilo več poudarka na varovanju okolja ter pozornosti do revnih, na Tajskem in Japonskem pa so bile v ospredju pravice žensk in otrok ter obsodba uporabe in posedovanja jedrskega orožja.

Sveti oče je v prvem delu leta med sredinimi splošnimi avdiencami nadaljeval s  katehezami o molitvi Očenaš, maja pa je začel s sklopom katehez o Apostolskih delih.

V Vatikanu sta letos na željo papeža Frančiška potekala dva večja dogodka: od 21. do 24. februarja so se na srečanju o zaščiti mladoletnih prvič zbrali predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta, oktobra pa je potekala škofovska sinoda za Panamazonijo.

V preteklem letu so se papeževega obiska razveselili tudi v nekaterih italijanskih krajih: marca je obiskal Loreto, junija pa področja škofije Camerino-San Severino Marke, ki jih je leta 2016 prizadel hud potres. Septembra se je odpravil v škofijo Albano, 21. junija pa se je v Neaplju udeležil zaključka dvodnevnega simpozija na temo »Teologija po Veritatis Gaudium v sredozemskem kontekstu«.

Med papeževimi srečanji v Rimu omenimo pastoralna obiska župnij sv. Krispina iz Viterba ter sv. Julija. Z verniki rimske škofije se je sveti oče letos srečal kar trikrat: maja je v baziliki sv. Janeza Lateranskega nagovoril udeležence škofijskega simpozija, na Trgu sv. Petra je obhajal binkoštno vigilijo, na praznik posvetitve lateranske bazilike pa je 9. novembra tam daroval sveto mašo.

Sveti oče je tudi v minulem letu večkrat koga presenetil s svojim obiskom. Januarja je nenapovedano obiskal samostan sester klaris, marca pa Papeško lateransko univerzo, kjer je vodil tradicionalno postno meditacijo. Aprila se je odpravil k bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo, julija pa k sestram usmiljenkam.

Letos so izšli tudi nekateri dokumenti, ki jih je napisal ali odobril sveti oče: med najbolj odmevnimi sta bila Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga februarja v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja, in posinodalna apostolska spodbuda Christus vivit. Sveti oče se je ob 160-letnici smrti Janeza Marije Vianneya posebej spomnil duhovnikov in jim ob tej priložnosti napisal pismo. Marca so bili objavljeni trije papeževi dokumenti za zaščito mladoletnih v Vatikanu, na prvo adventno nedeljo pa je izšlo Apostolsko pismo Admirabile signum o pomenu in vrednosti jaslic. Z apostolskim pismom v obliki motu proprija z naslovom Zgodovinska izkušnja je papež Frančišek določil, da se Vatikanski tajni arhiv preimenuje v Vatikanski apostolski arhiv, marca pa je napovedal odprtje arhivskih dokumentov o pontifikatu papeža Pija XII.

Tudi v minulem letu se je Cerkev veselila novih blaženih in svetnikov. 13. oktobra je na Trgu sv. Petra potekala kanonizacija petih blaženih, med katerimi je bil tudi kardinal Janez Henrik Newman.
V letošnjih božičnih voščilih rimski kuriji je papež Frančišek spregovoril o evangelizatorskem in misijonskem značaju rimske kurije.
Verniki z vsega sveta so se v zadnjem mesecu preteklega leta še na poseben način spomnili papeža Frančiška: poleg 83. rojstnega dneva, ki ga je praznoval 17. decembra, je 13. decembra obhajal 50 let duhovniškega posvečenja.

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: januar in februar

Januar

Papež Frančišek na srečanju s prostovoljci SDM v Panami
Papež Frančišek na srečanju s prostovoljci SDM v Panami

1. januarja, ko obhajamo praznik Marije Božje Matere, je papež Frančišek daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Med homilijo je dejal, naj Božji Materi pustimo, da nas gleda, objame in prime za roko. Od mater se moramo namreč učiti, da je junaštvo v darovanju, moč v sočutju in modrost v krotkosti. »Primi nas za roko, Marija. Ko se te bomo oklenili, bomo premagali najbolj ozke ovinke zgodovine. Vodi nas za roko, da bomo odkrili vezi, ki nas povezujejo. Vse skupaj nas zberi pod svoj plašč, v nežnost resnične ljubezni, kjer se ponovno gradi človeška družina«.

Na praznik Gospodovega razglašenja je sveti oče povabil, da bi v življenju posnemali modre, ki so počastili Jezusa: »Oni ne razpravljajo, ampak hodijo; ne ostanejo pri gledanju, ampak vstopijo v Jezusovo hišo; ne postavijo se v središče, ampak se poklonijo Njemu, ki je središče; ne vztrajajo pri svojih načrtih, ampak so se pripravljeni podati na druge poti«.

11. januarja je papež Frančišek s svojim nenapovedanim obiskom presenetil sestre klarise v kraju Spello v Umbriji. Na ta način je hotel vrniti obisk sester v Domu svete Marte 25. avgusta 2016, ko jim je kot predstavnicam klavzurnih sester z vsega sveta izročil apostolsko konstitucijo »Vultum Dei quaerere«.

Sveti oče se je med 23. in 27. januarjem mudil na apostolskem potovanju v Panami, kjer je potekal 34. svetovni dan mladih pod geslom »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi«. Predstavnikom oblasti je spregovoril o Panami kot deželi sestajanja in sanj, srednjeameriškim škofom pa predvsem o čutenju s Cerkvijo. Obiskal je tudi Dom-družino Dobri Samarijan ter vzgojni center za mladoletne prestopnike, s katerimi je obhajal spokorno bogoslužje, nekaj pa jih je tudi spovedal. V katedrali Svete Marije Antigue, kjer so bili zbrani panamski duhovniki, posvečene osebe in člani laiških gibanj, je daroval sveto mašo in posvetil nov oltar. Kot je v navadi, je papež Frančišek z udeleženci SDM obhajal križev pot, molitveno bdenje in sklepno sveto mašo. Med bdenjem jih je povabil, naj po Marijinem zgledu tudi sami izrečejo Bogu svoj »da« ter tako sodelujejo v Njegovi zgodovini ljubezni: »Naj vam Jezus pomaga odkriti lepoto tega, da ste živi in budni. Ne bojte se Jezusu reči, da želite tudi vi sodelovati v njegovi zgodovini ljubezni v svetu; da ste ustvarjeni za nekaj "več"«. Sklepne svete maše v Panami se je udeležilo okoli 700.000 mladih, katerim je sveti oče dejal, da niso prihodnost, ampak Božji »zdaj«: »On vas zbira skupaj in vas kliče v vaših skupnostih in mestih, da greste iskat stare starše in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresničujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce«.

Februar

Podpis dokumenta o človeškem bratstvu v Abu Dhabiju.
Podpis dokumenta o človeškem bratstvu v Abu Dhabiju.

2. februarja, na praznik Jezusovega darovanja v templju, ko obhajamo dan posvečenega življenja, je papež Frančišek v baziliki sv. Petra obhajal sveto mašo. Med homilijo je poudaril, da posvečeno življenje ni preživetje, ampak novo življenje: »Je živo srečanje z Gospodom v njegovem ljudstvu. Je klic k zvesti vsakodnevni pokorščini in k nepričakovanim presenečenjem Duha. Je gledanje tega, kar je vredno objeti, da bi imeli veselje, torej Jezusa«.

Naslednji dan se je sveti oče odpravil na apostolsko potovanje v Združene arabske emirate. V Abu Dhabiju se je zasebno srečal s člani islamskega sveta starešin v Veliki mošeji šejka Zayeda, nagovoril pa je tudi udeležence medverske konference. Poudaril je, da so verstva poklicana gojiti bratsko sobivanje, ki je utemeljeno na vzgoji in pravičnosti, ter človeški razvoj, ki je zgrajen na vključevanju in pravicah vseh: »Skupaj, bratje v eni človeški družini, željeni od Boga, si prizadevajmo boriti proti logiki oborožene sile, proti monetizaciji odnosov, oboroženim konfliktom, zatiranju revnih; vsemu temu se zoperstavimo s krotko silo molitve in z vsakodnevnim prizadevanjem za dialog«. Eden izmed pomenljivih trenutkov potovanja je bil podpis Dokumenta o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje 4. februarja. Papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyib sta ga podpisala osemsto let po srečanju med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom. Med sveto mašo, katere se je udeležilo več kot 120 tisoč vernikov različnih Cerkva, je papež prebivalcem Združenih arabskih emiratov dejal, da bodo, če bodo živeli blagre, njihove skupnosti oaze miru.

Papež Frančišek v molitvi med srečanjem za zaščito mladoletnih.
Papež Frančišek v molitvi med srečanjem za zaščito mladoletnih.

Od 21. do 24. februarja je v Vatikanu potekalo srečanje predsednikov vseh škofovskih konferenc o zaščiti mladoletnih. Sveti oče je v daljšem sklepnem govoru med drugim dejal: »Najboljši rezultat in najbolj učinkovito rešitev, ki jo lahko damo žrtvam, ljudstvu svete matere Cerkve in celotnemu svetu, je prizadevanje za osebno in skupno spreobrnjenje, ponižno učljivost, poslušanje, pomoč in zaščito najbolj ranljivih«.

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: marec in april

Marec

Srečanje s posvečenimi osebami v rabatski stolnici.
Srečanje s posvečenimi osebami v rabatski stolnici.

Prvo nedeljo v marcu je papež Frančišek obiskal rimsko župnijo sv. Krispina iz Viterba.

Dan kasneje je med avdienco za zaposlene v Vatikanskem skrivnem arhivu napovedal odprtje arhivskih dokumentov o pontifikatu papeža Pija XII.

25. marca, na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, je sveti oče obiskal Loreto, kjer je podpisal in Mariji izročil posinodalno apostolsko spodbudo Kristus živi (Christus vivit), ki je izšla 2. aprila. Po sveti maši, ki jo je v tamkajšnjem svetišču daroval v navzočnosti nekaterih mladih in bolnikov, je papež Frančišek z verniki zmolil opoldansko molitev ter jih nagovoril. Poudaril je, da je Sveta hiša v Loretu hiša mladih, družin in bolnikov: »Naj Sveta Devica pomaga vsem, posebej mladim, prehoditi pot miru in bratstva, ki sta utemeljena na sprejemanju in odpuščanju, na spoštovanju drugega ter ljubezni, ki je dar samega sebe. Naj naša Mati, svetla zvezda veselja in vedrine, podari družinam, svetiščem ljubezni, blagoslov in veselje življenja. Naj Marija, vir vsakršne tolažbe, prinese pomoč in tolažbo vsem, ki so v preizkušnji«.

26. marca je bilo objavljeno apostolsko pismo v obliki motu proprij papeža Frančiška z naslovom Communis vita (Življenje v skupnosti), s katerim so bile spremenjene nekatere norme Zakonika cerkvenega prava.

Isti dan je sveti oče nenapovedano obiskal Papeško lateransko univerzo, kjer je vodil tradicionalno postno meditacijo. Poudaril je pomen »spomina« in ukoreninjenosti v ljudstvo ter študente povabil, naj vedno iščejo resnico ter drzno in pogumno načrtujejo prihodnost: »Zelo si želim, da bi pri načrtovanju prihodnosti ohranili spomin na to, da ste ljudstvo, da imate zgodovino s svetlobami in sencami; da ste v sedanjosti protagonisti tistega dialoga ljubezni med Bogom in človekom, ki traja že stoletja! […] Prihodnost je vaša in ni vaša: je dar, ki prihaja iz zgodovine, podarjen tebi, vendar zato, da bi ga peljal naprej.«

29. marca so bili objavljeni trije papeževi dokumenti za zaščito mladoletnih v Vatikanu: apostolsko pismo v obliki motu proprij o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb v Rimski kuriji in v Državi mestu Vatikan; Zakon CCXCVII (297) svetega očeta Frančiška o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb za Rimsko kurijo in za Državo mesta Vatikan. Poleg tega pa so izšle Smernice Vikariata mesta Vatikan za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih oseb za poskusno obdobje treh let.

30. marca se je pričelo dvodnevno apostolsko potovanje v Maroko, ki je potekalo pod geslom »Služabnik upanja«. Papež je po sprejemni slovesnosti najprej nagovoril predstavnike maroških oblasti, civilne družbe in člane diplomatskega zbora, nato pa ga je sprejel kralj Mohamed VI., s katerim sta podpisala poziv glede Jeruzalema. Sledila sta obisk ustanove Mohameda VI. za imame, pridigarje in pridigarke ter srečanje z migranti. Drugi dan v Maroku se je pričel s papeževim zasebnim obiskom kmetijskega socialnega centra, zatem pa je v rabatski katedrali potekalo srečanje z duhovniki, redovniki, s posvečenimi osebami ter z Ekumenskim svetom cerkva. 28. mednarodno apostolsko potovanje se je sklenilo s sveto mašo, katere se je udeležilo okoli deset tisoč vernikov več kot šestdesetih različnih narodnosti. Sveti oče je maroške katoličane spodbudil, naj vztrajno gojijo kulturo usmiljenja in pogumno hodijo po poti dialoga z muslimani: »Spodbujam in bodrim vas, da še naprej pomagate rasti kulturi usmiljenja, kulturi, kjer nihče ne gleda drugega z brezbrižnostjo in ne obrne pogleda stran, ko vidi njegovo trpljenje. Ostanite blizu malim in revnim, tistim, ki so zavrnjeni, zapuščeni in spregledani, še naprej bodite znamenje Očetovega objema in srca«.

April

Duhovni odmik za politične voditelje Južnega Sudana.
Duhovni odmik za politične voditelje Južnega Sudana.

2. aprila je izšla posinodalna apostolska spodbuda Kristus živi. Začetne besede tega dokumenta je sveti oče vključil tudi v svoje velikonočno voščilo Urbi et Orbi (mestu in svetu) z glavne lože vatikanske bazilike na Trgu sv. Petra: »Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladostnost tega sveta. Vse, česar se on dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem. Zato so prve besede, s katerimi se želim obrniti na vsakega mladega [in na vsakega] kristjana: On živi in hoče, da si tudi ti živ! On je v tebi, on je s teboj in nikoli ne odide. Čeprav se ti lahko še tako oddaljiš, je ob tebi Vstali, ki te kliče in te pričakuje, da začneš znova. Ko se čutiš starega zaradi žalosti, zamer, strahov, dvomov ali porazov, bo on vedno tam, da ti vrne moč in upanje (Kristus živi, 1-2)«.

7. aprila je papež obiskal rimsko župnijo sv. Julija ter med mašo posvetil oltar obnovljene cerkve.

10. in 11. aprila je v Domu svete Marte na pobudo canterburyjskega anglikanskega nadškofa Justina Welbyja potekal duhovni odmik za voditelje Južnega Sudana, ki so mesec dni kasneje prevzeli svoje funkcije. Zbrane je nagovoril tudi papež Frančišek, temu pa je sledila ganljiva gesta, ko je trem podpisnikom sporazuma o miru ter podpredsednici poljubil noge.

12. aprila je sveti oče v okviru petkov usmiljenja obiskal bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, ki živijo v Vasi Emanuel na severu Rima.

Papež Frančišek je obhajal zadnjo večerjo v zaporu Velletri in zapornikom umil noge.
Papež Frančišek je obhajal zadnjo večerjo v zaporu Velletri in zapornikom umil noge.

Sveto mašo v spomin na Gospodovo zadnjo večerjo, med katero je dvanajstim zapornikom umil noge, je papež letos obhajal v okrožnem zaporu Velletri. V homiliji je poudaril, da je logika evangelija medsebojno služenje: »Tudi mi vsi moramo biti služabniki. Res je, da obstajajo v življenju težave: prepiramo se med seboj … vendar pa mora biti to nekaj, kar mine, nekaj prehodnega, saj mora biti v našem srcu vedno ta ljubezen, da bi služili drugemu, da bi bili v službi drugega«.

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: maj in junij

Maj

Ekumensko in medversko srečanje z mladimi
Ekumensko in medversko srečanje z mladimi

Med 5. in 7. majem je potekalo apostolsko potovanje v Bolgarijo in Severno Makedonijo. Poleg ustaljenih srečanj je papež Frančišek v Bolgariji obiskal tamkajšnjega patriarha in Sveti sinod ter begunski center. V cerkvi Srca Jezusovega je daroval sveto mašo, med katero je 245 otrokom podelil prvo sveto obhajilo. V mestu Rakovski se je srečal z bolgarsko katoliško skupnostjo, v Sofiji pa je vodil srečanje za mir. Svoj nagovor ob tej priložnosti je sklenil z naslednjimi besedami: »Želim si, da bi se uresničile sanje svetega papeža Janeza XXIII. o zemlji, kjer bo domoval mir. Sledimo njegovi želji ter z življenjem recimo: Pacem in terris! (Mir na zemlji!). Mir na zemlji vsem ljudem, ki jih  Gospod ljubi«.

Dobrodošlica papežu na letališču v Skopju.
Dobrodošlica papežu na letališču v Skopju.

V Skopju je sveti oče med drugim obiskal spominsko hiše Matere Terezije, kjer je zmolil posebno molitev, nato je sledila sveta maša. Med homilijo je povabil, naj dopustimo, da Gospod poteši našo lakoto in žejo v oltarnem zakramentu in zakramentu brata. Na ekumenskem in medverskem srečanju pa je mlade pozval, naj se ne bojijo sanjati skupaj ter naj se radi pogovarjajo z ostarelimi, ki so vir modrosti trdnosti za njihovo življenje. Zadnje srečanje v Skopju pa je bilo namenjeno duhovnikom in redovnikom.

12. maja je Tiskovni urad Svetega sporočil, da je papež Frančišek odredil, da je mogoče organizirati romanja v Medžugorje in sicer zaradi velikega števila oseb in obilnih sadov milosti, ki tam izvirajo.

Beatifikacija 7 grkokatoliških mučencev.
Beatifikacija 7 grkokatoliških mučencev.

Konec maja se je sveti oče odpravil na apostolsko potovanje v Romunijo. Tudi tam se je srečal s patriarhom ter s stalnim Sinodom romunske pravoslavne Cerkve. Med dogodki omenimo še Marijansko srečanje z mladimi in družinami, z romsko skupnostjo ter božansko liturgijo, med katero je potekala beatifikacija sedmih grškokatoliških škofov, mučencev. Vernike je spodbudil, naj se po zgledu novih blaženih še naprej zoperstavljajo novim ideologijam: »Bodite priče svobode in usmiljenja – tako, da dajete bratstvu in dialogu večjo veljavo kot razdeljenostim; tako, da spodbujate bratstvo krvi, ki ima svoj izvor v obdobju trpljenja, v katerem so kristjani, ki so bili v teku zgodovine razdeljeni, postali bližji in bolj solidarni«.

Junij

Papežev obisk Camerina, ki ga je pred 3. leti prizadel potres.
Papežev obisk Camerina, ki ga je pred 3. leti prizadel potres.

16. junija je papež Frančišek obiskal področja škofije Camerino-San Severino Marke, ki jih je leta 2016 prizadel hud potres. Na mestnem trgu v Camerinu je daroval sveto mašo, nato pa pozdravil osebe, ki živijo v začasnih prebivališčih ter obiskal tamkajšnjo stolnico, ki je bila v potresu močno poškodovana.

Letošnji praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi je papež obhajal v rimski četrti Casal Bertone. Med sveto mašo je poudaril, da je evharistija šola blagoslova ter spodbudil, naj blagoslavljamo in dajemo. Jezusov glagol je namreč »dati«, ne »imeti«: »"Ekonomija" evangelija pomnožuje tako, da razdeljuje, hrani z razdeljevanjem, ne zadovolji požrešnosti nekaterih, ampak daje življenje svetu (prim. Jn 6,33)«.

21. junija se je sveti oče v Neaplju udeležil zaključka dvodnevnega simpozija, v središču katerega sta bila dva dokumenta papeža Frančiška: uvod Apostolske konstitucije Veritatis Gaudium o cerkvenih univerzah in fakultetah ter na Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Teologija po Veritatis Gaudium je kerygmatična teologija, teologija razločevanja, usmiljenja in sprejemanja, ki vstopa v dialog z družbo, kulturami in verstvi za izgradnjo mirnega sobivanja oseb in narodov«.

Papež z relikviarijem, ki ga je podaril patriarhu Bartolomeju.
Papež z relikviarijem, ki ga je podaril patriarhu Bartolomeju.

Tudi letos je papež Frančišek na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija, v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, ki se je vedno udeleži tudi delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata. Sveti oče je tokrat presenetil s posebno gesto, ki pomeni nov korak na poti ekumenizma: patriarhu Bartolomeju je namreč podaril relikvije apostola Petra (povezava na video o predstavitvi relikvij), ki jih je papež Pavel VI. dal shraniti v zasebno kapelo v apostolski palači. V pismu, ki ga je papež Frančišek septembra poslal Bartolomeju, je zapisal, da hoče to dejanje »potrditi pot, ki sta jo prehodili naši Cerkvi, da bi se približali druga drugi. […] Pridružitev relikvij dveh bratov apostolov bo mogla biti tudi nenehen klic in spodbuda, da na tej poti, ki se nadaljuje, naše razlike ne bodo več ovira našemu skupnemu pričevanju in našemu oznanjevalnemu poslanstvu v služenju človeški družini, ki danes skuša zgraditi zgolj svetno prihodnost, prihodnost brez Boga«.

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: julij in avgust

Julij

Sveta maša ob obletnici papeževega obiska Lampeduse.
Sveta maša ob obletnici papeževega obiska Lampeduse.

Tudi letos je papež Frančišek na različne načine izkazal svojo bližino migrantom in beguncem. 8. julija, ko je minilo šest let od njegovega obiska Lampeduse, je v vatikanski baziliki daroval sveto mašo zanje. V molitvi so se spomnili vseh, ki so izgubili življenje med begom pred vojno in revščino, sveti oče pa je v homiliji poudaril, da so migranti predvsem osebe: »Ne gre samo za družbena ali migracijska vprašanja! Ne gre samo za migrante! V dvojnem smislu: da so migranti predvsem človeške osebe in da so danes simbol vseh odvrženih s strani globalizirane družbe«.

Obisk papeža Frančiška sester usmiljenk v njihovi hiši Regina Mundi v Rimu.
Obisk papeža Frančiška sester usmiljenk v njihovi hiši Regina Mundi v Rimu.

Konec meseca julija je nenapovedano obiskal sestre usmiljenke (hčere krščanske ljubezni) v njihovi hiši Regina Mundi v Rimu. Tja se je odpravil predvsem zato, da bi pozdravil s. Mario Mucci, ki je vrsto let svoje poslanstvo opravljala v Domu sv. Marte, in sedaj živi na oddelku za bolne in ostarele sestre.

Avgust

Papež se je v dvorani Pavla VI. srečal s 5000 Evropskimi skavti.
Papež se je v dvorani Pavla VI. srečal s 5000 Evropskimi skavti.

Avgusta so se po julijskem premoru ponovno pričele sredine splošne avdience, papež pa se je srečal tudi s 5000 Evropskimi skavti, ki so na ta način sklenili svoje šestdnevno romanje Euromoot. V nagovoru je razmišljal predvsem o stavku iz evangelija Dajajte in se vam bo dalo: »Dragi prijatelji, na poti do sem ste hodili sledeč geslu Parate viam Domini (Pripravite Gospodovo pot). Spodbujam vas, da bi pripravili Gospodovo pot, kjerkoli se nahajate. Gospodovo pot je lahko prepoznati: je tista, katere smerokaz je dar, zaradi česar gre svet naprej; ne imetje, zaradi česar se gre nazaj. Z izbiro poti daru se postane dejavni državljani, kot je dejal vaš ustanovitelj Baden Powell. Danes je to zelo pomembno: Gospod ne išče le dobrih ljudi, ampak išče ljudi, ki delajo dobro!«

4. avgusta, ob 160-letnici smrti Janeza Marije Vianneya, je sveti oče napisal pismo svojim bratom duhovnikom. V njem je zapisal, da jim kot starejši brat in oče želi biti blizu. Na ta način se jim je želel najprej v imenu vernega Božjega ljudstva zahvaliti za vse tisto, kar prejema od njih; hkrati pa jih tudi opogumiti ter obnoviti besede, ki jih je Gospod tako nežno izgovoril na dan njihovega posvečenja in predstavljajo vir njihovega veselja: »Ne imenujem vas več služabnike ... vas sem imenoval prijatelje«.

14. avgusta je minilo eno leto, odkar se je zrušil del avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. Ob tej priložnosti je papež Frančišek Genovčanom napisal pismo, ki ga je objavil genovski dnevnik »Il Secolo XIX«. Zagotovil jim je, da nikoli niso sami, saj je »Bog, naš Oče, odgovoril na naš krik in na naše vprašanje ne z besedami, ampak s prisotnostjo svojega Sina. […] Odgovor Boga na našo bolečino je bila bližina, prisotnost, ki nas spremlja, ki nas ne pušča samih. Jezus nam je postal enak in zato ga imamo ob sebi, joče z nami v najtežjih trenutkih našega življenja. Glejmo Njega, izročimo mu svoja vprašanja, svojo bolečino«.

Štiri mesece po požaru, ki je opustošil katedralo Notre-Dame, pa je papež ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja pariškemu nadškofu in vernikom poslal posebno sporočilo, ki so ga prebrali ob koncu svete maše. Zaželel jim je, da bi bili graditelji novega človeštva, ukoreninjenega v Kristusu.

V središče zadnje poletne kateheze pa je sveti oče postavil apostola Petra, ki je bil »glavni pričevalec Vstalega«. Prav tako je poudaril, da imajo bolniki posebno mesto v Cerkvi: »V ranah bolnikov, v boleznih, ki so ovire za hojo naprej v življenje, je vedno Jezusova navzočnost, Jezusova rana. Tam je Jezus, ki kliče vsakega od nas, naj jih negujemo, podpiramo in zdravimo«

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: september in oktober

September

Papež Frančišek in Pedro Opeka nad kamnolomom.
Papež Frančišek in Pedro Opeka nad kamnolomom.

Med 4. in 10. septembrom je papež Frančišek obiskal Mozambik, Madagaskar in Mavricij. V Mozambiku je med drugim potekalo medversko srečanje z mladimi, sveti oče pa se je zasebno srečal tudi s predstavniki škofijske skupnosti Xai-Xai ter obiskal Dom »Matej 25« in bolnišnico. Med sveto mašo v Zimpetu je papež poudaril, da prihodnost ne sme temeljiti na »pravičnosti« nasilja ter povabil k preseganju korupcije in interesov: »Jezus nas s svojimi besedami spodbuja, da bi bili protagonisti drugačnega načina življenja, načina, lastnega njegovemu kraljestvu: tukaj in zdaj, semena veselja in upanja, miru in sprave«. Na Madagaskarju se je poleg ustaljenih srečanj papež v samostanu bosonogih karmeličank pridružil sestram pri molitveni uri ter jih tudi nagovoril. Mladim malgašem, zbranim na bdenju, je dejal, da jih Gospod vabi, da bi bili graditelji prihodnosti: »Vabi vas, da bi dali prispevek, ki ga morete dati samo vi, z veseljem in svežino svoje vere. Vsakega izmed vas – tebe, tebe, tebe, tebe, tebe, tebe – vprašam te in te vabim, da se vprašaš: Ali Gospod lahko računa nate? Ali lahko tvoje malgaško ljudstvo računa nate? Ali tvoja domovina, Madagaskar, lahko računa nate?« Posebno ganljivo srečanje je bilo v Akamasoi, »mestu prijateljstva«, kjer kot misijonar deluje p. Pedro Opeka in za katerega je sveti oče povedal, da je bil njegov dijak. Kot je dejal, se ni rad učil, zelo rad pa je delal. V avditoriju je papeža s pesmijo in plesom pričakalo okoli 8000 otrok in mladih. Sveti oče je v nagovoru mladim položil na srce, naj nikoli ne popustijo pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. Sledila je papeževa molitev za delavce v kamnolomu. V mavricijski prestolnici Port Louis je sveti oče maševal ob spomeniku Mariji, Kraljici Miru, ter homilijo navezal na evangeljski odlomek o blagrih: »Ob vznožju te gore, za katero želim, da bi bila danes gora blagrov, moramo tudi mi ponovno sprejeti to povabilo, da bi bili srečni. Le veseli kristjani vzbudijo željo, da bi sledili tisti poti«.

21. septembra je papež Frančišek obiskal škofijo Albano v bližini Rima. V stolnici se je srečal z duhovniki in laiki, ki pomagajo na škofiji, nato pa na Trgu Pia daroval sveto mašo. Med homilijo je zaželel, da bi bila vsaka cerkev kraj, kjer bi vsakdo čutil, da se ga Gospod spominja ter da ga prehiteva Njegova milost.

Oktober

Pred 25. generalno kongregacijo na škofovski sinodi za Panamazonijo.
Pred 25. generalno kongregacijo na škofovski sinodi za Panamazonijo.

Sveti oče je 1. oktobra v baziliki sv. Petra vodil večernice ob začetku izrednega misijonskega meseca, ki ga je na njegovo željo obhajala vesoljna Cerkev. Med homilijo je povabil, da bi se v tem času vprašali, kakšno je naše pričevanje ter poudaril , da nas Gospod kliče, da bi postali dar tam, kjer smo: »Gospod te vabi, da ne bi zgolj prenašal življenja, ampak ga podarjal; da se ne bi smilil samemu sebi, ampak bi dopustil, da bi te izdolble solze tistih, ki trpijo. Pogum, Gospod od tebe veliko pričakuje. […] Pogum, bratje in sestre; pogum, Mati Cerkev: ponovno najdi svojo rodovitnost v veselju poslanstva«.

Javni konzistorij za umestitev kardinalov v vatikanski baziliki.
Javni konzistorij za umestitev kardinalov v vatikanski baziliki.

5. oktobra je v baziliki sv. Petra potekal konzistorij, med katerim je papež Frančišek umestil 13 novih kardinalov. Med homilijo je poudaril, da se moramo zavedati, da je Bog najprej vsakemu izmed nas izkazal sočutje. To je pogoj za to, da razumemo Njegovo ljubezen in jo moremo izkazovati tudi drugim ter za to, da hodimo v zvestobi.

Dan kasneje, 6. oktobra, pa je papež daroval sveto mašo ob začetku škofovske sinode za področje Panamazonije. »Oznanjati evangelij je živeti daritev, je pričevati vse do konca, biti vsem vse (prim. 1Kor 9,22) in ljubiti vse do mučeništva. […] evangeliju se služi ne s posvetno močjo, ampak samo z Božjo močjo; tako, da se vedno ostane v ponižni ljubezni, v veri, da je edini način za resnično imeti življenje, izgubiti ga za ljubezen«.

13. oktobra je na Trgu sv. Petra potekala kanonizacija.
13. oktobra je na Trgu sv. Petra potekala kanonizacija.

13. oktobra je na Trgu sv. Petra potekala kanonizacija petih blaženih (kardinal Janez Henrik Newman, s. Jožefa Vannini, s. Marija Terezija Chiramel Mankidiyan, s. Dulce Lopes Pontes ter Margareta Bays). Papež se je v homiliji navezal na evangeljski odlomek o desetih ozdravljenih gobavcih, ki kličejo, hodijo in se zahvaljujejo. K tem držam je sveti oče povabil tudi vse vernike.

Papežev sklepni govor na škofovski sinodi za Panamazonijo.
Papežev sklepni govor na škofovski sinodi za Panamazonijo.

Med sklepnim govorom ob zaključku sinode za Panamazonijo pa je papež spregovoril o štirih razsežnostih, ki so bile obravnavane v času zasedanja: kulturni, ekološki, družbeni in pastoralni.

Prisluhni prispevku

S papežem Frančiškom skozi leto 2019: november in december

November

Poslovilna slovesnost v Tokiu.
Poslovilna slovesnost v Tokiu.

Na dan spomina vernih rajnih je sveti oče maševal v Priskilinih katakombah. V homiliji je poudaril, da so kristjanova identiteta blagri, njegovo mesto v Božjih rokah, upanje pa v nebesih. »Danes se lahko vprašamo: kje pa se jaz čutim najbolj varnega? V Božjih rokah ali z drugimi stvarmi, z drugimi gotovostmi, ki jih "vzamemo v najem", ki pa bodo na koncu propadle, saj nimajo trdnosti?«

17. novembra je papež Frančišek v baziliki sv. Petra maševal ob obhajanju svetovnega dneva revnih. Med homilijo je poudaril, da Jezus opozarja na skušnjavi naglice in jaza, kot odgovor nanju pa predlaga stanovitnost ter jezik ti-ja. Prav tako je spomnil, da ob revnih razumevamo, kaj v življenju ostane in kaj mine. Po sveti maši je papež s približno 1500 pomoči potrebnimi tudi kosil v dvorani Pavla VI.

Papež Frančišek in patriarh budistov na Tajskem.
Papež Frančišek in patriarh budistov na Tajskem.

Od 19. do 26. novembra je potekalo še zadnje apostolsko potovanje papeža Frančiška v letu 2019, ki je bilo že 32. po vrsti. Tokrat je obiskal Tajsko in Japonsko, kjer so katoličani v veliki manjšini – predstavljajo namreč le slabega pol odstotka prebivalstva. V središču potovanja so bili medverski dialog, pospeševanje miru in varovanje življenja. V Bangkoku se je sveti oče med drugim srečal z vrhovnim patriarhom budistov ter s kraljem Ramo X., obiskal pa je tudi bolnišnico Saint Louis. Na univerzi Chulalongkorn je potekalo srečanje s krščanskimi voditelji in voditelji drugih verstev, kjer je papež spregovoril o spoštovanju ostarelih in skrbi zanje, kar je posebna značilnost tajske kulture. Na Tajskem je papež daroval dve sveti maši: na nacionalnem stadionu, kjer je v homiliji poudaril, da smo lahko vsi učenci misijonarji takrat, ko se odločimo, da bomo živi del Gospodove družine – in sicer tako, da ga posnemamo v odnosu do drugih. Mlade, ki so se zbrali v katedrali Vnebovzetja v Bangkoku, pa je povabil, naj bodo ukoreninjeni v Kristusu ter na prihodnost gledajo z veseljem in zaupanjem: »Preden ga začnemo iskati mi, vemo, da nas Gospod išče, nam prihaja naproti in nas vabi, da bi naredili, ustvarili, izumili prihodnost. Pojdimo naprej z veseljem, saj vemo, da nas tam čaka On.«

Papež polaga rože na oltar mučencev na Griču mučencev v Nagasakiju.
Papež polaga rože na oltar mučencev na Griču mučencev v Nagasakiju.

Na Japonskem so močno odmevale besede svetega očeta glede uporabe jedrskega orožja. V parku s spomenikom miru v Nagasakiju je sveti oče položil cvetje, ki sta mu ga izročili dve žrtvi atomske bombe, v govoru pa odločno poudaril, da je svet brez jedrskega orožja mogoč. V Hirošimi pa je na kraju, kjer je leta 1945 eksplodirala atomska bomba, potekalo srečanje za mir. Papež je odločno zatrdil, da je resnični mir lahko samo neoborožen ter da je nemoralna ne samo uporaba, ampak tudi posedovanje jedrskega orožja: »Prepričan želim poudariti, da je uporaba jedrske energije za vojne namene danes bolj kot kdajkoli zločin, ne samo proti človeku in njegovemu dostojanstvu, ampak proti vsaki možnosti za prihodnost našega skupnega doma.« V Tokiu pa se je sveti oče srečal z žrtvami treh katastrof, ki so se zgodile marca 2011. Gre za potres z magnitudo 9, kateremu je sledil močan cunami, zatem pa se je zgodila še nesreča v jedrski elektrarni v Fukušima.

December

Podpis apostolskega pisma o jaslicah.
Podpis apostolskega pisma o jaslicah.

1. decembra, na prvo adventno nedeljo, se je papež Frančišek odpravil v Greccio, kjer je v Votlini jaslic, podpisal Apostolsko pismo Admirabile signum o pomenu in vrednosti jaslic.

8. decembra, na praznik Brezmadežne, je sveti oče v baziliki Marije Velike molil pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva. Zatem pa je kot vsako leto odšel na Španski trg v Rimu. Tam se je poklonil pred Marijinim kipom, ki je bil na tem mestu postavljen po razglasitvi verske dogme o njenem brezmadežnem spočetju, ter zmolil posebno molitev k Mariji.

Tudi letos je sveti oče ob prazniku Naše Gospe iz Gvadalupeja v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo. Med homilijo je spomnil, da je Marija žena, zvesta učenka, ki je postala »mestica«, da bi bila mati vseh.

Verniki z vsega sveta so se v zadnjem mesecu preteklega leta še na poseben način spomnili papeža Frančiška: poleg 83. rojstnega dneva, ki ga je praznoval 17. decembra, je 13. decembra obhajal 50 let duhovniškega posvečenja. Ob tej priložnosti je sveti oče v kongregacijski dvorani jezuitov blizu Vatikana predstavil lik in delo jezuitskega patra Miguela Ángela Fiorita, ki je bil njegov duhovni voditelj v času formacije.

V tokratnih božičnih voščilih rimski kuriji je papež Frančišek spregovoril o evangelizatorskem in misijonskem značaju rimske kurije ter svoje razmišljanje sklenil z naslednjimi besedami: »Božič je praznik ljubezni Boga do nas. Božja ljubezen navdihuje, vodi in popravlja spremembe ter porazi človeški strah, da bi pustil "gotovost" in bi se podal v "skrivnost"«.

Med homilijo na sveti večer v vatikanski baziliki pa je sveti oče dejal: »Dragi brat, draga sestra, če se ti zdi, da so tvoje roke prazne, če vidiš, da je tvoje srce prazno ljubezni, je ta noč kot nalašč zate. Razodela se je Božja milost, da zasije v tvojem življenju. Sprejmi jo in v tebi bo svetila božična luč«.

Kot je v navadi, je na božični dan papež Frančišek iz glavne lože bazilike sv. Petra voščil in podelil blagoslov mestu Rim in svetu. Svoje voščilo je navezal na besede preroka Izaija Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč (9,1). »Emanuel naj bo luč vsemu ranjenemu človeštvu. Naj omehča naše pogosto zakrknjeno in sebično srce ter nas naredi za orodja svoje ljubezni«. 

Prisluhni prispevku
Četrtek, 26. december 2019, 11:27