Išči

Papež Frančišek začel 28. mednarodno apostolsko potovanje v Maroko Papež Frančišek začel 28. mednarodno apostolsko potovanje v Maroko 

Papež prispel v Maroko: Skupaj graditi solidarnejši svet

Papež Frančišek je danes popoldne prispel v Maroko, kjer se mudi na dvodnevnem apostolskem potovanju. Ob 14. uri je pristal na letališču v Rabatu, kjer ga je poleg rabatskega nadškofa sprejel maroški kralj Mohamed VI. Uradna sprejemna slovesnost pa se je odvijala na ploščadi stolpa Hasana II. v prestolnici Rabat. Tukaj je papež tudi nagovoril Maročane, predstavnike maroških oblasti, civilne družbe in člane diplomatskega zbora.

Andreja Červek – Vatikan

Papež je dejal, da je obisk Maroka zanj razlog veselja in hvaležnosti, saj bo lahko odkril lepoto te dežele, naroda in tradicij. »Hvaležnost, ki se spreminja v pomembno priložnost za pospeševanje medverskega dialoga in medsebojnega poznavanja med verniki naših dveh verstev, medtem ko se po osemsto letih spominjamo zgodovinskega srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malek-al-Kamilom. To preroško srečanje dokazuje, da je pogum za srečanje in za ponujeno roko pot miru in harmonije za človeštvo tam, kjer sta ekstremizem in sovraštvo dejavnika ločevanja in uničevanja,« je zatrdil papež in izrazil upanje, da bosta spoštovanje in sodelovanje prispevala k poglobitvi medsebojnih vezi iskrenega prijateljstva, skupnostim pa pomagala pripraviti boljšo prihodnost za nove generacije.

Skupaj graditi novi svet

Izpostavil je potrebo po povezovanju: »Na teh tleh, ki so naravni most med Afriko in Evropo, želim poudariti potrebo po združitvi našega napora, da damo nov zagon za izgradnjo novega sveta, ki je solidarnejši, bolj zavzet za pošten, pogumen in nujen trud za spoštljiv dialog med bogastvi in posebnostmi vsakega naroda in vsake osebe. To je izziv, ki smo ga vsi poklicani sprejeti, predvsem v tem času, ko nekateri hočejo iz razlik in napačnega medsebojnega poznavanja ustvariti razloge za rivalstvo in razkroj.«

Po papeževih besedah je torej bistveno, da se za sodelovanje pri izgrajevanju odprte, pluralne in solidarne družbe stalno in neprenehoma razvijajo in osvajajo naslednji elementi: kultura dialoga kot tista pot, na katero se je treba podati; sodelovanje kot način delovanja; medsebojno poznavanje kot metoda in kriterij. »To je pot, na katero smo poklicani se podati brez omahovanja, da bi si pomagali skupaj presegati napetosti in nerazumevanja, maske in stereotipe, ki vedno vodijo v strah in nasprotovanje; in bi tako odprli pot duhu koristnega in spoštljivega sodelovanja. Nujno je, da se zoperstavimo fanatizmu in fundamentalizmu s solidarnostjo vseh vernikov, pri tem pa imamo kot oporno točko našega delovanja vrednote, ki so nam skupne.« Pri tem je papež izrazil veselje, da bo lahko obiskal Inštitut Mohameda VI. za imame, pridigarje in pridigarke, ki je namenjen ustrezni in zdravi formaciji proti vsem oblikam ekstremizma, ki pogosto vodijo v nasilje in terorizem in ki v vsakem primeru predstavljajo žalitev vere in samega Boga. »Vemo namreč, kako zelo je potrebna ustrezna priprava prihodnjih verskih voditeljev, če želimo v srcu novih generacij obuditi resnični verski čut,« je dodal.

Svoboda vesti in verska svoboda

Zatorej, pristen dialog nas vabi, da ne podcenjujemo pomembnosti verskega faktorja pri gradnji mostov med ljudmi in pri uspešnem spoprijemanju s prej omenjenimi izzivi. V spoštovanju naših razlik nam vera v Boga nalaga, da priznamo dragoceno dostojanstvo vsakega človeka, kakor tudi njegovih neodtujljivih pravic. Kot je dejal papež: »Mi verujemo, da je Bog ustvaril ljudi enake v pravicah, dolžnostih in dostojanstvu in da jih je poklical živeti kot brate in sestre ter širiti vrednote dobrote, ljubezni in miru. Zato sta tudi svoboda vesti in verska svoboda – ki se ne omejuje samo na svobodo bogočastja, ampak mora vsakemu omogočati, da živi v skladu z lastnim verskim prepričanjem –, neločljivo povezani s človeškim dostojanstvom. V tem duhu je vedno potrebno, da od preproste strpnosti preidemo na spoštovanje do drugih. Kajti gre za odkritje in sprejetje drugega v posebnosti njegove vere ter za obogatitev z različnostjo v odnosu, zaznamovanem z dobrohotnostjo in iskanjem tistega, kar lahko delamo skupaj. Razumljena na ta način, gradnja mostom med ljudmi z vidika medverskega dialoga zahteva, da se jo živi v znamenju sobivanja, prijateljstva in še bolj bratstva.«

Proti instrumentalizaciji vere

Papež je spomnil, da se je temu vprašanju posvetila mednarodna konferenca o pravicah verskih manjšin v islamskem svetu, ki je potekala januarja 2016 v Marakešu. Izrazil je zadovoljstvo, da se je obsodilo vsako instrumentalizacijo verstva za diskriminacijo ali napadanje drugih verstev, pri tem pa se je izpostavilo, da je treba iti onkraj pojmov državljanstva in verske manjšine, v korist pojma osebe, ki mora imeti središčni značaj v vsaki pravni ureditvi.

Preroško znamenje je po papeževem prepričanju tudi ustanovitev Ekumenskega inštituta Al Mowafaqa v Rabatu leta 2012, ki so jo spodbudile katoliška Cerkev in protestantske cerkve v Maroku. Inštitut želi pripevati k pospeševanju ekumenizma ter dialoga s kulturo in z islamom. »Ta hvalevredna iniciativa izraža zaskrbljenost kristjanov, ki živijo v tej državi, in njihovo pripravljenost graditi mostove ter tako pokazati na človeško bratstvo in mu služiti.«

Kot je nadaljeval papež Frančišek, vse to so poti, ki zaustavljajo »instrumentalizacijo vere za spodbujanje sovraštva, ekstremizma ali slepega fanatizma ter postavljajo konec uporabi Božjega imena za upravičevanje uboja, pregona, terorizma in zatiranja«.

Skrb za skupen dom

Pristen dialog, ki ga želimo razviti, nas prav tako usmerja k upoštevanju sveta, v katerem živimo, kar je naš skupen dom. Papež je omenil mednarodno konferenco o podnebnih spremembah COP 22, ki je potekala v Maroku in med katero je bila poudarjena potreba po zaščiti planeta, na katerega nas je postavil Bog, da bi živeli in prispevali k resničnemu »ekološkemu spreobrnjenju«, ki je potrebno za celostni človeški razvoj. Frančišek je dodal, da ceni vse nadaljnje korake, ki bodo še storjeni na tem področju, ter izrazil zadovoljstvo nad solidarnostjo med državami in narodi, z namenom, da bi se našle pravilne in trajne rešitve za probleme, ki ogrožajo skupen dom in samo preživetje človeške družine. »Skupaj, v potrpežljivem in opreznem, iskrenem in poštenem dialogu lahko upamo, da bomo našli ustrezne odgovore in obrnili potek globalnega segrevanja ter izkoreninili revščino,« je zatrdil papež.

Maroko – branik za migrante in begunce

Spregovoril je še o migracijski krizi, ki je za vse poziv k iskanju konkretnih načinov, da se izruvajo vzroki, ki mnoge osebe silijo, da zapustijo svojo državo in svojo družino ter se na koncu pogosto znajdejo izrinjeni in zavrnjeni. Papež je spomnil na medvladno konferenco o svetovnem dogovoru za varno in urejeno migracijo, ki je potekala decembra lani prav tako v Maroku in med katero je bil sprejet dokument, ki bi naj postal oporna točka za vso mednarodno skupnost. Obenem pa je res, da je treba narediti še veliko, kot je pripomnil Frančišek, predvsem ker se je s tem dokumentom treba vsaj na moralni ravni obvezati s konkretnimi dejanji in predvsem spremeniti držo do migrantov, da ne bodo obravnavani kot številke, ampak kot osebe.

»Vi veste, kako zelo mi je mar za pogosto strašno usodo teh oseb, ki v večini ne bi zapustile svojih držav, če ne bi bile prisiljene,« je zatrdil. »Upam, da bo Maroko, ki je z veliko razpoložljivostjo in gostoljubnostjo sprejel omenjeno konferenco, še naprej hotel v mednarodni skupnosti biti branik človeškosti za migrante in begunce, da bi lahko bili tako tukaj kot drugod človeško sprejeti in zaščiteni ter da bi se lahko vlagalo v njihovo situacijo in bi bili integrirani z dostojanstvom.« Ko bodo razmere ustrezne, se bodo lahko odločili in se vrnili na svoje domove v varnih pogojih, ki bodo spoštovali njihovo dostojanstvo in njihove pravice. »Gre za pojav, za katerega se ne bo nikoli našlo rešitve z graditvijo zidov, s širjenjem strahu pred drugim ali z odtegovanjem pomoči tem, ki upajo na upravičeno izboljšanje življenja zase in za svoje družine. Vemo tudi, da gre utrditev pravega miru preko vzpostavljanja družbene pravičnosti, ki je nujna, da se popravijo ekonomska neravnovesja in politični nemiri, ki so bili vedno glavni dejavniki napetosti in groženj za vso človeštvo,« je bil jasen sveti oče.

Katoličani v Maroku v prizadevanju za bratstvo

Papež Frančišek je ob koncu še zatrdil, da se kristjani veselijo svojega mesta v maroški družbi ter želijo prispevati k izgrajevanju solidarnega in cvetočega naroda, upoštevajoč vedno skupno dobro naroda. »Iz tega zornega kota se mi zdi pomembno prizadevanje katoliške Cerkve v Maroku preko svojih družbenih dejavnosti in na področju izobraževanja preko svojih šol, ki so odprte za učence vseh veroizpovedi, verstev in narodnosti. Medtem ko se zahvaljujem Bogu za opravljeno pot, mi dovolite, da spodbudim katoličane in kristjane, naj so tu v Maroku služabniki, promotorji in branitelji človeškega bratstva.«

Sobota, 30. marec 2019, 15:35