Cerca

Vatican News
Podpis skupne izjave v Abu Dhabiju. Podpis skupne izjave v Abu Dhabiju.  (Vatican Media)

Papež Frančišek in veliki imam podpisala izjavo o bratstvu in sobivanju

Osemsto let po srečanju med Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom se papež, ki nosi ime tega asiškega svetnika predstavi »bratom muslimanom« kot vernik, ki ga žeja po miru. Po govoru, ki ga je imel sveti oče, je bila namreč prebrana obsežna skupna izjava, ki sta jo podpisala skupaj z velikim imamom Al-Azhara Al-Tayyibom. V tem dokumentu je močna obsodba terorizma in nasilja: »Bog noče, da se njegovo ime uporablja za teror nad ljudmi«.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga danes popoldne v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyib, ni samo mejnik v odnosih med krščanstvom in islamom, temveč predstavlja sporočilo, ki bo imelo močan vpliv na mednarodnem področju. V uvodu je namreč potem, ko je bilo zatrjeno, kako »vera vodi vernika do tega, da vidi v drugem brata, ki ga je potrebno podpirati in imeti rad, govor o tem besedilu, kot o z vso iskrenostjo in resnostjo dobro premišljenem dokumentu, ki vabi »vse osebe, ki nosijo v srcu vero v Boga in vero v človeško bratstvo, da se združijo in delajo skupaj«.

Dokument se začne z vrsto uvodnih stavkov, saj papež in veliki imam govorita »v imenu Boga, ki je ustvaril vsa človeška bitja z enakimi pravicami, dolžnostmi in dostojanstvom; v imenu nedolžne človeške duše, ki jo je Bog prepovedal ubiti; v imenu revežev, sirot in vdov, beguncev in izgnancev, vseh žrtev vojn in preganjanj.« Al-Azhar skupaj s katoliško Cerkvijo izjavlja, »da smo se odločili sprejeti kot pot kulturo dialoga; skupno sodelovanje kot obnašanje; medsebojno spoznavanje kot metodo in merilo«.

Z dokumentom »zahtevamo od nas samih in od svetovnih voditeljev ter od tvorcev mednarodne politike in ekonomije, da si resno začnejo prizadevati za širjenje kulture strpnosti, sobivanja in miru in da posredujemo takoj, ko bo možno, za ustavitev prelivanja nedolžne krvi, za končanje vojn, spopadov, propadanja okolja in moralnega in kulturnega zatona, ki ga svet trenutno doživlja«.

Verska voditelja nadalje zahtevata od vernih ljudi ter ljudi kulture, kakor tudi od medijev, da ponovno odkrijejo ter začnejo razširjati »vrednote miru, pravičnosti, dobrega, lepega, človeškega bratstva in skupnega sobivanja«. Nadalje zatrjujeta, kako trdno verjameta, da so »med najpomembnejšimi vzroki za krizo v modernem svetu omrtvičena človeška vest in oddaljitev od verskih vrednot, kakor tudi prevlada individualizma in materialističnih filozofij«.

Čeprav izjava priznava pozitivne korake, ki jih je storila moderna civilizacija, pa izpostavlja »poslabšanje etike, ki pogojuje mednarodno delovanje in oslabitev duhovnih vrednot in čuta za odgovornost«, ki mnoge vodijo v to, da »padejo v vrtinec brezbožnega in agnostičnega ekstremizma ali pa v verski integralizem, ekstremizem in slepi fundamentalizem«. Verski ekstremizem in nacionalizem sta skupaj z nestrpnostjo »proizvedla znake »tretje svetovne vojne po kosih«.

Papež in veliki imam nadalje zatrjujeta, da so »težke politične krize, krivica in pomanjkanje pravične porazdelitve naravnih zalog, od katerih ima korist samo manjšina bogatih na račun večine svetovnih ljudstev, povzročile in še povzročajo veliko število bolnikov, od pomoči odvisnih in mrtvih in tako izvale smrtonosno krizo, katerih žrtev so številne države… Glede te krize, ki vodi v to, da od lakote umira na milijone otrok, ki jih je zaradi revščine in lakote sama kost in koža, vlada nedopustna mednarodna tišina«.

»Zelo jasno je, kako pomembna je družina, kakor tudi, kako pomembno je prebujanje religioznega čuta, še posebej pri mladih, pri soočanju z individualističnimi, sebičnimi in konfliktnimi težnjami, z radikalizmom in ekstremizmom ter z vsemi njihovimi oblikami ter izrazi.« Oba verska voditelja poudarjata, da nam je »Stvarnik podelil dar življenja zato, da bi ga varovali. To je dar, ki ga nima nihče pravice odvzeti, ogroziti ali z njim po mili volji manipulirati… Zato obsojava vse prakse, ki ogrožajo življenje, kot so to genocidi, teroristični napadi, prisiljeno preseljevanje, trgovina s človeškimi organi, splav ter evtanazija in pa tudi politike, ki podpirajo vse to.«

Nadalje odločno izjavljata, da »verstva nikoli ne spodbujajo vojne in ne prebujajo čustev sovraštva, nasprotovanja, ekstremizma, niti ne pozivajo k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politična uporaba religije ali pa tudi razlage različnih verskih skupin. Zato od vseh zahtevava, da prenehate uporabljati vero za spodbujanje sovraštva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma, kakor tudi, da prenehate uporabljati Božje ime za opravičevanje dejanj ubijanja, izgnanstva, terorizma in zatiranja. Vsemogočni Bog namreč ne potrebuje, da ga kdorkoli brani in noče, da se Njegovo ime uporablja za ustrahovanje ljudi.«

Izjava nadalje potrjuje, da »je verska svoboda pravica vsake osebe, vsakdo mora uživati svobodo veroizpovedi, misli, izražanja in delovanja. Pluralnost in različnost ver, barve kože, spola, rase in jezika so modrostno hotenje božanske volje. Iz božanske modrosti namreč izhajata pravica svobode veroizpovedi in svobode biti drugačni. Zato se obsoja dejanja siljenja ljudi, da se pridružijo določeni veroizpovedi ali določeni kulturi, kakor tudi, da se jim vsiljuje določen stil civilizacije, ki ga drugi ne sprejemajo.«

Nadalje dokument zatrjuje, da »je zaščita obrednih krajev, templjev, cerkva in mošej, dolžnost, ki ga morajo zagotoviti verstva, človeške vrednote, mednarodni zakoni in konvencije. Vsak poskus napada na obredne kraje, ali ogrožanje preko atentatov, miniranj ali rušenj je odklon od naukov verstev, kakor tudi jasna kršitev mednarodnega prava.«

Dokument nadalje potrjuje, da si je »potrebno prizadevati za uvajanje pojma polnega državljanstva po naših družbah in se izogibati diskriminatorski uporabi izraza manjšine, ki prinaša s seboj kali tega, da se nekdo čuti izločenega ali manjvrednega.«

V izjavi je nadalje opredeljena »nepogrešljiva potreba po priznanju ženski pravice do izobraževanja, dela in izvajanja lastnih političnih pravic… Zato je potrebno prekiniti z nečloveškimi praksami in vulgarnimi navadami, ki ponižujejo dostojanstvo ženske. Potrebno je delati na tem, da se spremenijo zakoni, ki ženskam preprečujejo polno uživanje lastnih pravic.

Potem, ko sta poudarila pravico otrok do odraščanja v družinskem okolju, do prehranjevanja in do vzgoje, sta verska voditelja zatrdila: »Potrebno je obsoditi vsakršno prakso, ki krši dostojanstvo otrok in njihovih pravic. Prav tako je potrebno bedeti nad nevarnostmi, katerim bi bili še posebej na digitalnem področju lahko izpostavljeni. Za zločin je potrebno imeti trgovanje z njihovo nedolžnostjo in vsakršno oskrunitev njihovega otroštva.«

Na koncu »Al-Azhar in katoliška Cerkev prosita, da bi ta dokument postal predmet raziskav in premišljevanja po vseh šolah, univerzah ter po vseh inštitutih za vzgojo in izobraževanje.« Želita tudi, da bi ta izjava postala simbol »objema Vzhoda in Zahoda, Severa in Juga«.

Ponedeljek, 4. februar 2019, 17:06