Beta različica

Cerca

Vatican News
Papež Frančišek med apostolskim potovanjem v baltske države Papež Frančišek med apostolskim potovanjem v baltske države  (Vatican Media )

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 22. do 29. septembra 2018)

Papež Frančišek se je v minulem tednu vrnil s svojega 25. apostolskega potovanja, med katerim je obiskal tri baltske države, Litvo, Latvijo in Estonijo. O obisku je govoril tudi med splošno avdienco.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek se je od 22. do 25. septembra mudil na svojem 25. apostolskem potovanju, med katerim je obiskal tri baltske države, Litvo, Latvijo in Estonijo.

Litva

Ob prihodu v Litvo je papež dejal, ima ta narod »močno dušo, ki mu je pomagala vztrajati in graditi«, pri čemer je spomnil na stoletje, zaznamovano s številnimi preizkušnjami in trpljenjem, ki so jih morali prenašati, od zapiranja in deportacije do mučeništva. Pozval je, naj Litva ostane »dežela gostoljubnosti ter most občestva in upanja« (Govor  litovskim oblastem, civilni družbi in diplomatskemu zboru). V litovski prestolnici Vilna je papež obiskal Marijino svetišče in se srečal z mladimi. V mestu Kaunas je daroval sveto mašo in vernike pozval, naj so Cerkev v izhodu. Posebno srečanje je bilo namenjeno duhovnikom, redovnikom in semeniščnikom. Papež pa je tudi spomnil na 75 let od zaprtja velikega judovskega geta v Vilni: »Spominjajmo se tistih časov in prosimo Gospoda, naj nam podeli dar razločevanja, da bi pravočasno odkrili kakršno koli novo klico te nevarne drže, kakršnega koli zraka, ki izčrpava srce generacij, ki tega niso izkusile in ki bi lahko tekle za glasovi siren« (Nagovor pred Angelovim češčenjem). Papež je judovski geto tudi obiskal in se poklonil vsem žrtvam nacizma. Obiskal pa je tudi Muzej okupacij in bojev za svobodo, kjer je molil za vse žrtve sovjetskega režima.

Latvija

V Latviji se je papež mudil v ponedeljek, 24. septembra. Ob prihodu je spregovoril o koreninah latvijskega naroda, boju za pridobitev svobode ter o življenju občestva v razlikah, v ospredje pa je postavil predvsem »materinstvo Latvije« (Govor  latvijskim oblastem, civilni družbi in diplomatskemu zboru). V prestolnici Rigi je potekalo ekumensko molitveno srečanje, med katerim je spodbudil k prizadevanju za enost: »Enost, h kateri nas Gospod kliče, je enost v misijonskem smislu, ki od nas zahteva, da gremo ven in dosežemo srca naših ljudi in kultur postmoderne družbe, v kateri živimo« (Nagovor med ekumenskim molitvenim srečanjem). V Rigi je papež obiskal še katoliško cerkev sv. Jakoba. Sveto mašo je daroval v Angloni ter govoril o Mariji kot trdni ženi, ki odpušča in sprejema (Homilija med mašo v Angloni).

Estonija

Tretja baltska država, ki jo je obiskal sveti oče, je bila Estonija, ki je bila na programu v torek, 25. septembra. Estonijo je opisal kot »deželo spomina in rodovitnosti« (Govor  estonskim oblastem, civilni družbi in diplomatskemu zboru). Mlade Estonce je papež spodbudil: »Fantje in dekleta, ljubezen ni mrtva, kliče nas in nas pošilja. Prosi samo, da odpremo srce. Prosimo za apostolsko moč, da bomo prinašali evangelij drugim, ga ponujali in ne vsiljevali, se odpovedali temu, da bi iz svojega krščanskega življenja naredili muzej spominov. Krščansko življenje je življenje, je prihodnost, je upanje! Ni muzej. Pustimo, da nam Sveti Duh da gledati na zgodovino z vidika vstalega Jezusa. Tako bo Cerkev, tako bodo naše cerkve sposobne iti naprej in sprejeti Gospodova presenečenja ter si tako ponovno pridobiti mladost, veselje in lepoto« (Govor med ekumenskim srečanjem z mladimi). V Talinu je potekalo še srečanje z osebami v stiski, ki jim pomagajo sestre Matere Terezije, med katerim je papež pozval k »vzpostavljanju medosebnih odnosov«, saj smo »vsi del velike Božje družine« (Govor med srečanjem z osebami v stiski). Obisk Estonije in s tem tudi apostolsko potovanje je sklenil s sveto mašo, ki jo je daroval v Talinu. »Danes se odločimo, da bomo sveti tako, da ponovno ozdravimo robove in periferije naše družbe, tam, kjer naš brat leži in trpi, ker je izključen,« je pozval. »Ne dopustimo, da bo tisti, ki pride za nami, moral storiti korak, da bi mu pomagal; prav tako ne, da bi šlo za vprašanje, ki ga morajo razrešiti ustanove; bodimo mi sami tisti, ki upremo svoj pogled v tistega brata ter mu ponudimo roko, da bi ga ponovno dvignili, saj je v njem Božja podoba, je brat, ki ga je odrešil Jezus Kristus. To pomeni biti kristjani, to pomeni svetost, ki je živeta dan za dnem« (Homilija med sveto mašo v Talinu).

Kateheza posvečena baltskim državam

Papež je o svojem obisku Litve, Latvije in Estonije govoril takoj ob vrnitvi s potovanja, in sicer pri katehezi med splošno avdienco v sredo. Kot je dejal, »so to narodi, ki so zelo trpeli in zato jih je Gospod gledal s posebno ljubeznijo … Zato je bilo moje poslanstvo ponovno oznaniti tem narodom veselje evangelija in revolucijo nežnosti, usmiljenja,  kajti svoboda brez ljubezni ni dovolj, da bi dali smisel in polnost življenju, ljubezni, ki vedno prihaja od Boga. Evangelij, ki v času preizkušnje daje moč in oživlja boj za osvoboditev, je v času svobode luč za vsakodnevno pot oseb, družin, družbe in je sol, ki daje okus običajnemu življenju in varuje pred pokvarjenostjo povprečnosti in egoizmov.«

Sporazum med Svetim sedežem in Kitajsko

Prejšnji teden je sveti oče napisal poslanico kitajskim katoličanom. Razlog je bila sklenitev začasnega sporazuma med Svetim sedežem in Kitajsko o imenovanju škofov, ki je bil 22. septembra podpisan v Pekingu. Med splošno avdienco pa je pojasnil, da je sporazum »rezultat dolge in preudarne poti dialoga, usmerjenega v čim bolj pozitivno sodelovanje med Svetim sedežem in kitajskimi oblastmi za dobro katoliške skupnosti na Kitajskem in za ubranost celotne družbe«. Izrazil je upanje, »da se bo na Kitajskem lahko odprla nova faza, ki bo pomagala ozdraviti rane, ponovno vzpostaviti in ohranjati polno občestvo vseh kitajskih katoličanov in prevzeti z obnovljeno zavzetostjo oznanilo evangelija«. Pozval je tudi k molitvi za katoličane na Kitajskem.

Družina in zakonska zveza

V četrtek je papež Frančišek v baziliki sv. Janeza v Lateranu nagovoril udeležence tečaja o družini in zakonski zvezi. Med drugim je dejal: »Velikokrat je glavni razlog problematik, ki pridejo na površje po obhajanju zakramenta svetega zakona, treba iskati ne le v skriti in daljni nezrelosti, ki se je nenadoma sprožila, ampak predvsem v šibkosti krščanske vere in pomanjkljivem cerkvenem spremljanju, v osamljenosti, kateri so pogosto prepuščeni novoporočenci po obhajanju zakramenta. Šele takrat, ko so postavljeni pred vsakdanjost skupnega življenja, ki zakonca kliče k rasti na poti darovanja in žrtvovanja, se nekateri zavejo, da niso v polnosti razumeli tega, v kar so se podali. In čutijo se neprimerni, še posebej, če se primerjajo z dometom in vrednotami krščanskega zakona, kar se tiče konkretnega ozadja, ki je povezano z neločljivostjo zveze, z odprtostjo za posredovanje daru življenje in z zvestobo.«

Policisti - promotorji ljubeče skrbi do oseb

Papež se je srečal s približno sedem tisoč člani italijanskega združenja državne policije. Kot je dejal: »Vsaka krivica prizadene predvsem najrevnejše in tiste, ki si na različne načine lahko pravijo 'zadnji'. V našem svetu so zadnji tisti, ki so zapustili svojo domovino zaradi vojne in siromaštva in morajo začeti z nule v popolnoma novem okolju; zadnji so tisti, ki so izgubili hišo in službo in s težavo preživljajo družino; zadnji so tisti, ki živijo kot izrinjeni in bolni ali pa so žrtve krivice in nasilja. Vedno bolj bodite promotorji ljubeče skrbi do oseb, ki predstavlja sintezo vseh vaših idealov, zavedajoč se, da je zmožna ustvariti nove odnose in dati življenje bolj pravičnemu redu. Z vašim prizadevanjem pomagate v testo družbe vnašati kvas enakosti in bratstva, ki nikoli ne neha dajati svojega sadu.«

Ostali dogodki

Na avdienci s papežem so prejšnji teden bili tudi člani Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani in člani fundacije Dobrotniki umetnosti Vatikanskih muzejev. Papež Frančišek je poslal pismo udeležencem svetovnega foruma o ekumenizmu in medverskem dialogu G20, ki je potekal od 26. do 28. septembra v Buenos Airesu, in zapisal, da morajo verstva pokazati rodovitnost konstruktivnega dialoga, da bi skupaj našli najboljše rešitve za probleme, ki se dotikajo vseh nas. Sicer pa je v petek izšla poslanica papeža Frančiška za svetovni dan gluhih. Objavljena je bila še tema za svetovni dan družbenega obveščanja 2018; papež je izbral stavek iz Pavlovega pisma Efežanom: »Saj smo med seboj udje« (Ef 4,25).

Sveti oče vse vernike po svetu poziva k vsakodnevni molitvi rožnega venca, da se tako poveže v občestvo in pokori kot Božje ljudstvo. Mater Božjo in svetega nadangela Mihaela naj prosi za varstvo Cerkve pred hudičem, ki nas hoče vedno ločiti od Boga in med seboj.

 

30 september 2018, 09:00