Cerca

Vatican News
"Postati zadnji med vsemi in služabnik vsem; biti tam, kamor nihče noče iti, kamor nič ne prispe, na najbolj oddaljeno periferijo." "Postati zadnji med vsemi in služabnik vsem; biti tam, kamor nihče noče iti, kamor nič ne prispe, na najbolj oddaljeno periferijo."  (ANSA)

Sveti oče: Biti tam, kamor nihče noče iti

Po sveti maši, ki je potekala v parku Santakos v Kaunasu, je papež Frančišek z verniki molil še Angelovo češčenje. V nagovoru je pozval, naj križ svojega služenja postavimo na hrib, kjer živijo zadnji.

Andreja Červek – Vatikan

Papež je izhajal iz odlomka starozavezne Knjige modrosti, ki se je bral med prvim berilom (glej Mdr 2,12.17-20). Govori nam o »zalezovanju pravičnega«, katerega že sama navzočnost vzbuja neprijetnost pri brezbožnežih. Brezbožnež je opisan kot nekdo, ki zatira reveža, nima sočutja do vdove in ne spoštovanja do ostarelega. Brezbožnež si domišlja, da je njegova moč v pravilu pravičnosti. »Podvreči si najšibkejše, uporabiti silo v kakršni koli obliki, vsiljevati določen način razmišljanja, ideologijo, dominanten diskurz, uporabljati nasilje ali represijo, da bi se upognilo tiste, ki s svojim vsakodnevnim poštenim, preprostim, delovnim in solidarnim delovanjem kažejo, da je mogoč nek drugačen svet, drugačna družba,« je dejal sveti oče. Brezbožnežu ni dovolj, da počne, kar se mu zdi, da se pusti voditi svojim kapricam; ne želi, da bi drugi s svojim dobrim delovanjem postavili na vidno mesto njegov način delovanja. V brezbožnežu slabo vedno hoče uničiti dobro.

75 let od uničenja geta v Vilni

Frančišek se je navezal na litovsko zgodovino. Pred petinsedemdesetimi leti je ta narod bil priča dokončnemu uničenju geta v Vilni. Uničenje na tisoče judov, ki se je začelo že dve leti prej, je tako doseglo svoj vrh. Kot beremo v Knjigi modrosti, je judovski narod šel skozi žalitve in mučenja. »Spominjajmo se tistih časov in prosimo Gospoda, naj nam podeli dar razločevanja, da bi pravočasno odkrili kakršno koli novo klico te nevarne drže, kakršnega koli zraka, ki izčrpava srce generacij, ki tega niso izkusile in ki bi lahko tekle za glasovi siren,« je pozval papež.

Ustvarjati prostore srečanja z zadnjimi

V nadaljevanju je spomnil na današnji evangeljski odlomek, v katerem nas Jezus opozarja na skušnjavo, nad katero moramo pozorno bdeti. To je »tesnoba, da bi bili prvi, da bi prednjačili pred drugimi, ki se lahko ugnezdi v vsako človeško srce«. Koliko krat se je že zgodilo, da se je nek narod imel za superiornega, z več pridobljenimi pravicami, z večjimi privilegiji, ki jih je treba ohranjati ali osvojiti. Kaj je protisredstvo, ki ga ponuja Jezus, ko se pojavi ta vzgib v našem srcu in v miselnosti družbe ali države? Papež je dejal: »Postati zadnji med vsemi in služabnik vsem; biti tam, kamor nihče noče iti, kamor nič ne prispe, na najbolj oddaljeno periferijo; in služiti, medtem ko se ustvarja prostore srečanja z zadnjimi, z odvrženimi. Če bi se oblast za to odločila, če bi dovolili Kristusovemu evangeliju, da bi prišel v globine našega življenja, bi globalizacija solidarnosti zares bila realnost. 'Medtem ko po svetu, zlasti v nekaterih deželah, ponovno prihajajo na dan različne oblike vojn in spopadov, pa mi kristjani vztrajamo pri predlogu, da priznavamo drugega, ozdravljamo rane, gradimo mostove, navezujemo odnose in pomagamo drug drugemu, tako da nosimo bremena drug drugega' (Evangelii gaudium, 67).«

Postaviti križ svojega služenja, kjer je potrebno

Sveti oče je ob koncu nagovora spomnil še na znameniti Hrib križev, kjer je skozi stoletja na tisoče oseb postavilo znamenje križa. Zbrane je povabil, naj med molitvijo Angelovo češčenje prosijo Marijo, da jim pomaga »postaviti križ našega služenja, naše predanosti tja, kjer se nas potrebuje, na hrib, kjer živijo zadnji, kjer je potrebna nežna pozornost do izključenih, do manjšin, da bi od naših okolij in naših kultur oddaljili možnost za uničenje drugega, za izključitev, za odmetavanje tistega, ki je nadležen in moti našo udobnost.«

»Jezus postavi v središče malega, postavi ga na isto razdaljo od vseh, da bi se vsi čutili pozvani dati odgovor. Ko se spominjamo Marijinega 'da', jo prosimo, naj naš 'da' naredi velikodušnega in rodovitnega, kakor je bil njen,« je dejal papež Frančišek.

Dialog in skupno prizadevanje za pravičnost in mir

Po molitvi se je sveti oče zahvalil litovski predsednici in ostalim državnim oblastem ter tudi škofom in njihovim sodelavcem za pripravo njegovega obiska. Hvaležnost je izrazil vsem, ki so k temu prispevali na različne načine, tudi z molitvijo. Spomnil pa je še na judovsko skupnost in dodal, da bo molil pred spomenikom žrtvam geta v Vilni ob 75. obletnici njegovega uničenja. »Najvišji naj blagoslovi dialog in skupno prizadevanje za pravičnost in mir,« je dejal papež, ki bo Muzej okupacij in bojev za svobodo, skupaj s Spomenikom žrtev geta, obiskal danes popolne, s čimer se bodo tudi sklenili dogodki papeževega obiska Litve.

Zvočni posnetek
23 september 2018, 10:52