PAPEŽ

Frančišek sprejel Papeški svet za pospeševanje enosti med kristjani

»Dragi gospodje kardinali, dragi bratje škofi in duhovniki, dragi bratje in sestre, z veseljem vas sprejemam in hvaležen sem kardinalu Kochu za besede, ki mi jih je namenil. Pozdravljam in se prisrčno zahvaljujem vsem vam, sodelavcem, članom in svetovalcem papeškega sveta, saj mi s svojim vsakodnevnim prizadevanjem pomagate ponuditi mojo službo rimskega škofa, kot služenje za enost in občestvo na različne načine in oblike za vsem vernike v Kristusa.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil okoli 60 udeležencev plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani, ki jih je sprejel danes, v petek, 28. septembra.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Nedavna pomenljiva srečanja

Nedavno so bila nekatera srečanja s kristjani različnih izročil velikega pomena in v veliko tolažbo. Moliti skupaj z voditelji pravoslavnih Cerkva in pravoslavnih vzhodnih Cerkva v Bariju v občestvu z vsemi, ki trpijo na ljubljenem, a nemirnem Bližnjem vzhodu, nas je spomnilo, da ne moremo ostati ravnodušni pred žal še vedno aktualnim trpljenjem številnih naših bratov in sester. Pridružiti se kristjanom različnih izročil v Ženevi v okviru 70. obletnice Ekumenskega sveta Cerkva, je bila priložnost zahvale Bogu za obilne sadove ekumenskega gibanja ter za obnovitev nepovratnega prizadevanja pri pospeševanju vedno večje povezanosti med verniki. Obhajanje, skupaj s številnimi binkoštnimi brati, 50. obletnice Katoliške karizmatične prenove v rimskem Circo Massimo, torej na kraju, kjer so kristjani prvih stoletij zelo trpeli zaradi Kristusa, je omogočilo katoličanom in binkoštnikom pokazati darove in karizme, podeljene od istega Duha v simfonično hvalnico Gospodu Jezusu, da se je s tem obnovilo prizadevanje za izpolnitev misijonarskega poslanstva vse do skrajnih meja zemlje. To so bili nekateri pomembni trenutki te ekumenske poti, ki so jo vsi kristjani poklicani uresničiti tako, da hodijo skupaj, molijo in delajo skupaj v pričakovanju, da jih bo Gospod pripeljal do ponovno sestavljene polne enosti. Tudi, želim dodati, letno srečanje - njegova eminenca -, ki je bilo s skupino »Mladi 17« iz Združenih držav Amerike in pastorji. Gre za veliko prijateljstvo in domačnost, ki zelo k temu pripomoreta.

Tema plenarnega zasedanja: »Binkoštniki, karizmatiki in evangeliki«

Izbrana tema za vaše plenarno zasedanje: »Binkoštniki, karizmatiki in evangeliki; vpliv na pojem enosti« je zelo aktualna. Stalna rast teh novih izraznih oblik krščanskega življenja predstavlja zelo pomenljiv pojav, ki ga ne smemo zanemariti. Konkretne oblike skupnosti, ki se navdihujejo pri teh gibanjih, so pogosto vezane na kakšen poseben geografski, kulturni in družbeni kontekst, zato v mojem kratkem razmišljanju ne bodo predstavljene posamezne situacije, ampak se bo nanašalo na pojav kot celoto.

Preraščanje medsebojnega nezaupanja

Predvsem imamo dolžnost, da razločujemo ter prepoznamo navzočnost Svetega Duha v teh skupnostih in skušamo z njimi ustvariti vezi pristnega bratstva. To bo mogoče s povečanjem možnosti srečanj in preraščanjem medsebojnega nezaupanja, ki se večkrat pojavlja zaradi nepoznavanja ali pomanjkanja razumevanja. Rad bi vam ob tem ponudil osebno izkušnjo in dodal »mea culpa«. Ko sem bil provincial, sem jezuitom prepovedal navezati odnose s temi ljudmi, torej katoliško prenovo in sem tudi dejal, da se zdi bolj kot molitveno srečanje, šola sambe. Potem sem se opravičil. Kot škof sem imel z njimi dobre odnose, s sveto mašo v katedrali… Torej, potrebna je pot, da razumemo. Med različnimi dejavnostmi, ki si jih lahko podelimo, so molitev, poslušanje Božje Besede, služenje pomoči potrebnim, oznanilo evangelija, obramba dostojanstva osebe in človeškega življenja. Med medsebojnim bratskim obiskovanjem se lahko mi katoličani naučimo ceniti izkušnje številnih skupnosti, ki pogosto na način, drugačen od tega, na katerega smo navajeni, živijo svojo vero, se zahvaljujejo Bogu in pričujejo evangelij dejavne ljubezni. Istočasno bo pa njim v pomoč, da premagajo predsodke do katoliške Cerkve in priznajo, da v neprecenljivem zakladu izročila, prejetega od apostolov in varovanega skozi stoletja, Sveti Duh ni ugasnjen in zadušen, ampak nadaljuje z učinkovitim delovanjem.

Vendar pa so tudi pasti

Zavedam se, da v številnih primerih odnosi med katoličani, binkoštniki, karizmatiki in evangeliki niso lahki. Nenadna pojavitev novih skupnosti, ki vezane na osebnost nekaterih pridigarjev, močno nasprotuje cerkvenim počelom in izkušnjam z zgodovinskimi Cerkvami, saj lahko skrivajo past, da so se pustili voditi trenutnim valovom čustvenosti in so zaprli izkušnjo vere v zaščitena in mirna okolja. Dejstvo, da nemalo katoliških vernikov privlačijo te skupnosti, je vzrok za trenja, lahko pa postane z naše strani povod za osebno spraševanje vesti in prenovo pastorale.

Sprejemanje novosti Svetega Duha

Številne so namreč skupnosti, ki navdihnjene pri teh gibanjih, živijo pristno krščansko izkušnjo v stiku z Božjo Besedo in v poslušnosti delovanju Duha, ki vodi k temu, da ljubijo, pričujejo in služijo. Tudi takšne skupnosti, kakor uči 2. vatikanski koncil, dejansko v zveličani skrivnosti niso brez pomena in vrednosti. Katoličani lahko sprejmejo ta bogastva, ki pod vodstvom Duha, nemalo prispevajo k izpolnjevanju poslanstva za oznanjevanje evangelija vse do skrajnih meja zemlje. Cerkev namreč raste v zvestobi Svetemu Duhu toliko bolj, kolikor se uči ne udomačiti Ga, ampak brez strahu in istočasno z resnim razločevanjem sprejeti Njegovo svežo novost. Sveti Duh je vedno novost. Tega se moramo navaditi. Je novost, ki nam da globlje in bolj jasno razumeti stvari ter spremeniti številne navade, tudi s predpisi urejene. On je namreč Gospod novosti. Jezus je rekel, da nas bo on učil, nas bo spomnil tega, kar je Jezus učil. Odprti moramo biti za to. Izogibati se moramo temu, da bi zavzeli statična in nespremenljiva stališča, temveč da se izpostavimo tveganju zaradi pospeševanja enosti, torej z zvesto cerkveno pokorščino, a da ne bi ugašali Duha. Sveti Duh je namreč, ki ustvarja in prenavlja novost krščanskega življenja in je isti Duh, ki vodi vse v resnično enost, ki ni uniformiranost. Zaradi tega sta odprtost srca, iskanje občestva in pozorno razločevanje drže, ki bi morale po Duhu označevati naše odnose.

Papeževe sveže izkušnje

Zato so pogovori, ki jih pelje naprej vaš Papeški svet z binkoštniki, karizmatiki in evangeliki na mednarodnem nivoju, tudi preko pobud Globalnega krščanskega foruma, pomenljiv prispevek in spodbuda za razvijanje boljših odnosov na lokalni ravni. Ta teden mi je bilo v veselje imeti ekumensko izkušnjo v Marijini zemlji, torej ekumensko obhajanje v latvijskem glavnem mestu, zatem ekumensko srečanje pred Marijinimi vrati v Vilni… To so bili trenutki ekumenske zrelosti. Nikoli si ne bi mislil, da je tako zrelo ekumensko gibanje v teh krajih. V gotovosti, da lahko računam na vašo vdanost, kakor tudi na vašo molitev zame, ponovno izrekam svojo hvaležnost in vam iz srca podeljujem svoj blagoslov.