S papežem Frančiškom skozi minuli teden (4. – 9. november 2019)

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza: Pavel na Areopagu. Zgled inkulturacije vere v Atenah

Papež Frančišek je med splošno avdienco pozval, naj smo graditelji mostov dialoga z drugačnimi kulturami ter naj na tiste, ki ne poznajo Kristusa, gledamo s kontemplativnim pogledom. Zgled pri tem nam je apostol Pavel, ki pride v Atene in na Areopagu nagovori Atence. »Pavel izbere pogled, ki ga spodbudi, da odpre prehod med evangelijem in poganskim svetom. V središču ene najslavnejših institucij antičnega sveta, na Areopagu, naredi izjemen zgled inkulturacije sporočila vere: oznanja Jezusa Kristusa častilcem malikov in tega ne naredi na žaljiv način, ampak tako, da postane graditelj mostov … Tudi mi danes prosimo Svetega Duha, naj nas nauči graditi mostove s kulturo, s tistim, ki ne veruje ali ima veroizpoved, drugačno od naše. Vedno graditi mostove, vedno imeti iztegnjeno roko, nobene napadalnosti. Prosimo ga za zmožnost, da bi s tenkočutnostjo inkulturirali sporočilo vere ter v tiste, ki ne poznajo Kristusa, uprli kontemplativni pogled, spodbujen z ljubeznijo, ki ogreje tudi najbolj otrdela srca.«

Papež jezuitom: Kulturna revolucija v služenju »križanim našega časa«

Udeležence mednarodnega kongresa Družbe Jezusove za družbeno pravičnost in ekologijo je papež povabil, naj sledijo Jezusu med križanimi današnjega časa ter odpirajo poti upanja. »Vi delate za resnično krščansko upanje, ki išče eshatološko kraljestvo [in ki] vedno ustvarja zgodovino. Podelite svoje upanje tam, kjer se nahajate, da bi spodbujali, tolažili in opogumljali. Prosim vas, odprite prihodnost. Zbudite možnosti, ustvarjajte možnosti, pomagajte razmišljati in delovati na drugačen način. Skrbite za svoj vsakodnevni odnos s Kristusom vstalim in poveličanim ter bodite delavci dejavne ljubezni in sejalci upanja. Hodite s petjem in jokom, da vam boji in skrbi za življenje poslednjih in stvarstvo ne bi vzele veselja in upanja.«

Pri papežu člani Mednarodne zveze katoliških univerz

S papežem Frančiškom so se srečali udeleženci simpozija, ki ga je organizirala Mednarodna zveza katoliških univerz na temo Nove ločnice za vodje univerz. Prihodnost univerzitetnega zdravja in ekosistema. Sveti oče je posvaril pred izobraževanjem, ki je omejeno na zgolj tehnično poučevanje ter poudaril njegovo etično razsežnost. »Danes se sistem univerz nahaja pred novimi izzivi, ki izvirajo iz razvijanja znanosti, razvoja novih tehnologij ter zahtev družbe in ki akademske institucije priganjajo, da dajo ustrezne in nove odgovore. Velik pritisk, ki se ga zaznava na različnih področjih družbeno-ekonomskega, političnega in kulturnega življenja, predstavlja izziv za samo poklicanost univerze, predvsem za nalogo profesorjev, da poučujejo, raziskujejo in pripravljajo generacije mladih, da bodo postali ne samo usposobljeni strokovnjaki različnih disciplin, ampak tudi protagonisti dobrega, ustvarjalni in odgovorni voditelji družbenega in civilnega življenja s pravilnim pogledom na človeka in svet. V tem smislu se morajo univerze danes vprašati o prispevku, ki ga lahko in morajo dati za celostno zdravje človeka in za solidarno ekologijo.«

Le če izstopamo iz sebe, odpiramo vrata h Gospodu

Papež Frančišek je prejšnji teden v vatikanski baziliki daroval sveto mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu. Povabil je, naj nas nagovori eno od naslednjih treh vprašanj: Ali izstopam iz sebe, da bi šel vsak dan h Gospodu? Ali čutim usmiljenje in ga izkazujem pomoči potrebnim? Ali sprejemam pomembne odločitve v Božji navzočnosti? Na ta način bomo lahko iz sedanjosti, ki jo živimo, naredili zarjo vstajenja. »Vse življenje je izhod: iz materinega telesa, da bi se rodili, iz otroštva, da bi vstopili v puberteto, nato v odraslo obdobje in tako dalje, vse do izhoda s tega sveta. Ko danes molimo za naše brate kardinale in škofe, ki so odšli iz tega življenja, da bi šli Vstalemu naproti, ne moremo pozabiti na najpomembnejši in najtežji izhod, ki osmisli vse ostale: izhod iz samih sebe. Le če izstopamo iz sebe, odpiramo vrata, ki vodijo h Gospodu. Prosimo za to milost: Gospod, želim priti k tebi, po poteh in sopotnikih vsakega dneva. Pomagaj mi izstopiti iz samega sebe, da bi šel naproti Tebi, ki si življenje.«

Papež o zaporih: Lažje je kaznovati kot pa vzgajati

Med srečanjem z udeleženci dvodnevnega seminarja o zaporniški pastorali je papež Frančišek dejal, da je vsa Cerkev poklicana stalno prinašati Božje usmiljenje najranljivejšim in nezaščitenim, v katerih je navzoč sam Jezus. Izpostavil je, da je situacija zaporov še vedno »odsev naše družbene realnosti« in »posledica našega egoizma in brezbrižnosti, ki ju povzema kultura odmetavanja«. Z legalističnimi in nečloveškimi odločitvami, ki se upravičujejo z domnevnim iskanjem dobrega in varnosti, družba velikokrat vidi v izolaciji in zaprtosti osebe, ki deluje v nasprotju z družbenimi normami, zadnjo rešitev za probleme življenja neke skupnosti. Tako se upravičuje dejstvo, da se velika količina javnih sredstev namenja brzdanju prestopnikov, namesto da bi se zares iskalo pospeševanje celostnega razvoja oseb ter se s tem omejevalo okoliščine, ki zbujajo nedovoljena dejanja. »Lažje je kaznovati, kot pa vzgajati, zanikati nepravičnost, ki je navzoča v družbi, in oblikovati prostore, kamor se v pozabo zapira prestopnike, kot pa vsem državljanom ponuditi enake možnosti za razvoj,« je zatrdil papež.

Papež Frančišek sprejel generala Vojske zveličanja

S papežem se je prejšnji teden srečal general Brian Peddle, vrhovni predstojnik metodistične dobrodelne ustanove Vojska zveličanja. Frančišek je dejal: »Zastonjska ljubezen, ki navdihuje dejanja služenja pomoči potrebnim ni samo kvas, temveč je kot vonj pravkar pečenega kruha. Privlači in prepriča. Predvsem za mlade je potrebno, da začutijo ta vonj, saj v večini primerov vsakodnevne izkušnje tega ni. V svetu, kjer je vse preveč sebičnosti in razdeljenosti, je ravno vonj brezpogojne ljubezni tisti protistrup, ki odpre pot transcendentnemu pomenu našega bivanja.«

Pri papežu udeleženci simpozija o glasbi

Papež Frančišek je v avdienco sprejel udeležence mednarodnega simpozija z naslovom Cerkev, glasba, izvajalci: potreben dialog. »Obstaja dialog. Slediti umetniškemu delu namreč ni statično, ni matematično; obstaja dialog med avtorjem, delom in umetnikom. Gre za dialog med tremi. In ta dialog je originalen v vsakem izmed izvajalcev: eden ga čuti tako, drugi na drugačen način. Vendar pa je ta dialog pomemben, saj prav tako omogoča razvoj pri izvajanju umetniškega dela. Nikoli ne pozabite, da mora izvajalec vstopiti v ta dialog med avtorjem, delom in njim samim. Umetnik, izvajalec in – v primeru glasbe – poslušalec gojijo isto željo: da bi razumeli to, kar nam lepota, glasba ter umetnost omogočajo, da spoznamo o stvarnosti Boga. In morda moški in ženske našega časa to potrebujejo bolj kot kdaj koli prej. Interpretiranje te stvarnosti je bistveno za današnji svet.«

Ratzingerjeva nagrada

Prejemnika letošnje Ratzingerjeve nagrade sta kanadski filozof Charles Margrave Taylor in afriški teolog Paul Béré. Papež Frančišek je med slovesno podelitvijo dejal: »Dostop do razsežnosti človeštva, ki išče odrešitev, je treba iskati v vseh smereh, z ustvarjalnostjo in domišljijo; izraziti se mora s primernimi jeziki v vseh okoljih in prostorih, v katerih človeštvo živi svojo bolečino, svoje veselje, svoje upanje.« Čeprav letošnja prejemnika Ratzingerjeve nagrade prihajata z različnih celin in kulturnih okolij, pa si je njuno sporočilo mnogo bolj podobno, kot se to zdi na prvi pogled. »V različnosti kultur, v razlikovanju skozi čas in prostor, se lahko in se mora vedno iskati in najti poti za dostop do Boga in srečanje s Kristusom. To je bilo in je prizadevanje prof. Taylorja in p. Béréja. In to je poslanstvo vseh, ki s tem, ko sledijo nauku teologa Josepha Ratzingerja in zaslužnega papeža Benedikta XVI., želijo biti 'sodelavci Resnice'.«

Iz kapele Doma sv. Marte

V minulem tednu smo prisluhnili tudi homiliji papeža Frančiška, ki jo je imel med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Kot je dejal, nas Gospod vabi na praznovanje, kar je srečanje z Njim. A če ga zavrnemo, na večerjo povabi revne in bolne. Vprašajmo se torej: Kaj imam raje? Da vedno sprejmem Gospodovo povabilo ali pa se zaprem v svoje majhnosti? »Na življenjski poti bomo velikokrat pred to izbiro, pred to opcijo: ali Gospodova zastonjskost, dobiti se z Gospoda, srečati se z Gospodom, ali pa se zapreti v svoje stvari, v svoj interes,« je dejal papež in povabil, naj si zastavimo vprašanje: »Kaj imam jaz raje? Ali vedno sprejmem Gospodovo povabilo ali pa se zaprem v svoje stvari, v svoje majhnosti? Prosimo Gospoda za milost, da bi vedno sprejeli povabilo na njegovo praznovanje, ki je zastonj.«