Išči

Vatican News
Papež med mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu: "Ali živim tako, da grem h Gospodu, ali se vrtim okoli samega sebe? Katera je smer moje poti?" Papež med mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu: "Ali živim tako, da grem h Gospodu, ali se vrtim okoli samega sebe? Katera je smer moje poti?"  

Sveti oče: Le če izstopamo iz sebe, odpiramo vrata, ki vodijo h Gospodu

Papež Frančišek je danes dopoldan v vatikanski baziliki daroval sveto mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu. V homiliji je povabil, naj dopustimo, da nas nagovori eno od naslednjih treh vprašanj: Ali izstopam iz sebe, da bi šel vsak dan h Gospodu? Ali čutim usmiljenje in ga izkazujem pomoči potrebnim? Ali sprejemam pomembne odločitve v Božji navzočnosti? Na ta način bomo lahko iz sedanjosti, ki jo živimo, naredili zarjo vstajenja.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Nismo rojeni za smrt, ampak za vstajenje

Berila, ki smo jih slišali, nas spominjajo, da smo prišli na svet zato, da bi vstali: nismo rojeni za smrt, ampak za vstajenje. Kakor piše sv. Pavel v drugem berilu, je »naša domovina v nebesih« (Flp 3,20) in, kakor pravi Jezus v evangeliju, bomo obujeni poslednji dan (prim. Jn 4,40). Misel na vstajenje prav tako navdihne Juda Makabejca v prvem berilu, da ravna »zelo lepo in plemenito« (2Mak 12,43). Danes se lahko tudi mi vprašamo: K čemu me vabi misel na vstajenje? Kako odgovarjam na klic k vstajenju?  

Ali grem h Gospodu ali se vrtim okoli samega sebe?

Prva pomoč nam prihaja od Jezusa, ki v današnjem evangeliju pravi: »Kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel« (Jn 6,37). To je njegovo povabilo: »Pridite k meni« (prim. Mt 11,28). Iti k Jezusu, ki je Živi, da bi se cepili proti smrti, proti  strahu, da se vse konča. Iti k Jezusu: to se lahko zdi samoumevna in splošna duhovna spodbuda. Vendar pa jo poskusimo konkretizirati, in sicer tako, da si zastavimo naslednja vprašanja: Ali sem se danes sredi dokumentov, ki sem jih imel v rokah v pisarni, približal Gospodu? Ali sem v njih našel razlog za dialog z Njim? In ali sem v srečanja z osebami vključil Jezusa, ali sem Mu prinesel te osebe v molitvi? Ali pa sem vse delal tako, da sem ostajal pri svojih mislih, se zgolj veselil tega, kar mi je šlo dobro in se pritoževal nad tem, kar mi je šlo slabo? Skratka, ali živim tako, da grem h Gospodu, ali se vrtim okoli samega sebe? Katera je smer moje poti? Ali samo gledam na to, da bi se izkazal, da bi ohranil svojo vlogo, svoje čase in prostore, ali grem h Gospodu?

Kdor je Jezusov, živi v izhodu proti Njemu

Jezusov stavek je presenetljiv: kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel. Kakor da bi bil za kristjana, ki ne bi šel k Njemu, predviden izgon. Za tistega, ki veruje, ni vmesnih poti: ni mogoče biti Jezusovi in se vrteti okoli samih sebe. Kdor je Jezusov, živi v izhodu proti Njemu.

Le če izstopamo iz sebe, odpiramo vrata h Gospodu

Vse življenje je izhod: iz materinega telesa, da bi se rodili, iz otroštva, da bi vstopili v puberteto, nato v odraslo obdobje in tako dalje, vse do izhoda s tega sveta. Ko danes molimo za naše brate kardinale in škofe, ki so odšli iz tega življenja, da bi šli Vstalemu naproti, ne moremo pozabiti na najpomembnejši in najtežji izhod, ki osmisli vse ostale: izhod iz samih sebe. Le če izstopamo iz sebe, odpiramo vrata, ki vodijo h Gospodu. Prosimo za to milost: »Gospod, želim priti k tebi, po poteh in sopotnikih vsakega dneva. Pomagaj mi izstopiti iz samega sebe, da bi šel naproti Tebi, ki si življenje.«

Sočutje do drugih na široko odpre vrata večnosti

Želel bi izraziti še eno misel, ki se nanaša na vstajenje, iz prvega berila, iz plemenite geste Juda Makabejca do pokojnih. Zapisano je, da je pri tem, ko je naročil spravno daritev zanje, imel pred očmi »sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno« (2Mak 12,45). Sočutje je torej tisto, ki ustvarja veličastne nagrade. Sočutje do drugih na široko odpre vrata večnosti. Sklanjati se nad pomoči potrebnimi, da bi jim služili, pomeni ustvarjati predprostor za nebesa. Če, kakor spominja sv. Pavel, »ljubezen nikoli ne mine« (1Kor 13,8), je torej prav ljubezen most, ki povezuje zemljo z nebesi. Lahko se torej vprašamo, če napredujemo po tem mostu: ali dopustim, da me gane situacija nekoga, ki potrebuje pomoč? Ali znam jokati za tistega, ki trpi? Ali molim za tiste, na katere nihče ne misli? Ali pomagam komu, ki mi ne more povrniti? To ni dobrotizem, ni drobna karitativnost; so življenjska vprašanja, vprašanja vstajenja.

Sv. Ignacij: predstavljaj si, da si pred Bogom ob koncu časov

Ob koncu pa še tretja spodbuda v zvezi z vstajenjem. Vzel jo bom iz Duhovnih vaj, kjer sv. Ignacij predlaga, naj si, preden sprejmemo pomembno odločitev, predstavljamo sebe pred Bogom ob koncu časov. To je klic, ki ne bo odložljiv, ko se bo pojavil, je končni cilj za vse, za nas vse. Vsakršna življenjska izbira, ki jo soočamo s tega vidika, je dobro usmerjena, saj je bližje vstajenju, ki je smisel in cilj življenja. Kakor se odhod presoja glede na cilj, kakor se setev presoja po letini, tako se življenje prav presoja izhajajoč iz njegovega konca, iz njegovega cilja. Sveti Ignacij piše: »Premislim in preudarim, kako mi bo v duši na sodni dan, in se zamislim, kako bi želel tedaj, da bi se odločil glede te stvari; in isto pravilo, ki bi tedaj želel, da bi se ga držal, vzamem zdaj« (Duhovne vaje, 187). To je lahko koristna vaja za to, da bi videli stvarnost z Gospodovimi očmi in ne samo s svojimi; da bi imeli pogled usmerjen v prihodnost, v vstajenje in ne le v sedanjost, ki mine; da bi delali izbire, ki bi imele okus po večnosti, okus po ljubezni.

Uglasimo se z Jezusovo voljo

Ali izstopam iz sebe, da bi šel vsak dan h Gospodu? Ali čutim usmiljenje in ga izkazujem pomoči potrebnim? Ali sprejemam pomembne odločitve v Božji navzočnosti? Dopustimo, da nas izzove vsaj ena izmed teh treh spodbud. Tako bomo bolj v skladu z Jezusovo željo v današnjem evangeliju: ne izgubiti nič od tega, kar mu je dal Oče (prim. Jn 6,39). Med mnogimi glasovi sveta, zaradi katerih se izgubi smisel bivanja, se uglasimo z voljo Jezusa, vstalega in živega: tako bomo iz sedanjosti, ki jo živimo, naredili zarjo vstajenja.

Ponedeljek, 4. november 2019, 14:18