Išči

Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte  (Vatican Media)

Papež med homilijo: Imam raje Gospodovo povabilo na praznovanje ali svojo zaprtost?

Homilija med jutranjo mašo, ki jo je papež Frančišek daroval v kapeli Doma sv. Marte, je bila namenjena razlagi današnjega evangeljskega odlomka. Kot je dejal sveti oče, nas Gospod vabi na praznovanje, kar je srečanje z Njim. A če ga zavrnemo, na večerjo povabi revne in bolne. Vprašajmo se torej: Kaj imam raje? Da vedno sprejmem Gospodovo povabilo ali pa se zaprem v svoje majhnosti?

Andreja Červek – Vatikan

Evangelist Luka nam v današnjem evangeliju (Lk 14,15-24) pripoveduje o nekem človeku, ki je pripravil veliko zabavo, a povabljeni so z različnimi izgovori zavrnili njegovo povabilo. Zato pošlje služabnike, naj pokličejo uboge in pohabljene, da napolnijo njegovo hišo in okušajo večerjo. Papež Frančišek je v homiliji dejal, da to pripoved lahko razumemo kot povzetek zgodovine zveličanja in tudi kot opis obnašanja mnogih kristjanov.

Veselje in zastonjskost

Večerja, praznovanje, je podoba nebes, večnosti z Gospodom, je pojasnil papež in dodal, da na zabavi nikoli ne vemo, koga bomo srečali. Spoznamo nove osebe, naletimo tudi na ljudi, ki jih nočemo videti. A vzdušje na praznovanju je vzdušje veselja in zastonjskosti. Kot je poudaril papež, prava zabava mora biti zastonj. In naš Bog nas vedno vabi ravno na ta način, ne zahteva, naj plačamo vstopnino. Za prave zabave se ne plača vstopnine. Plača gospodar, tisti, ki vabi. A obstajajo tudi takšni, ki celo pred zastonjskost postavijo na prvo mesto lastne interese.

»Pred zastonjskostjo, pred univerzalnostjo praznovanja, obstaja drža, ki zapira srce: 'Jaz ne grem. Raje sem sam, z ljudmi, ki so meni všeč, zaprt.' In to je greh, greh izraelskega ljudstva, greh vseh nas: zaprtost. 'Ne, zame je bolj od tega pomembno tisto. Ne, raje imam to, kar je moje.' Vedno moje. In v tem mojem ni zastonjskosti.«

Odločitev med Gospodom in zaprtostjo

Ta zavrnitev pomeni prezir do tistega, ki nas vabi. Je kakor da bi Gospodu rekli: »Ne moti me s to tvojo zabavo.« Pomeni zapreti se pred tistim, kar nam Gospod ponuja – veselje ob srečanju z Njim, je pojasnil sveti oče.

»Na življenjski poti bomo velikokrat pred to izbiro, pred to opcijo: ali Gospodova zastonjskost, dobiti se z Gospoda, srečati se z Gospodom, ali pa se zapreti v svoje stvari, v svoj interes. Zato je Gospod, ko je govoril o eni od zaprtosti, rekel, da je zelo težko, da bi bogataš vstopil v nebeško kraljestvo. Imamo dobre bogataše, svetnike, ki niso navezani na bogastvo. Večina pa je vendarle navezana na bogastvo, zaprti so. In zato ne morejo razumeti, kaj je praznovanje. Imajo varnost stvari, ki se jih lahko dotaknejo.«

Gospod čaka vse, dobre in hudobne

Gospodov odziv na našo zavrnitev je odločen: želi, da se na praznovanje povabi vse vrste ljudi, se jih pripelje, skorajda prisili, tako dobre kot hudobne. »Vsi so povabljeni. Vsi. Nihče ne more reči: 'Hudoben sem, ne morem …' Ker si hudoben, te Gospod pričakuje na poseben način,« je zatrdil papež in spomnil na držo očeta pred izgubljenim sinom, ki se vrne domov. Sin je začel razlagati, a oče mu ni dal govoriti in ga je objel. »Gospod je ravno takšen. Je zastonjskost.« V današnjem berilu iz Pisma Rimljanom (Rim 12,5-16) nas apostol Pavel posvari pred hinavščino. Frančišek je dodal, da je Jezus judom, ki so se imeli za pravične, enkrat rekel: 'Povem vam: cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.' Gospod ljubi najbolj prezirane, kliče nas. A pred našo zaprtostjo se oddalji in se razsrdi, kot nam to pravi današnji evangeljski odlomek.

»Razmislimo o tej priliki, ki nam jo danes daje Gospod. Kako gre naše življenje? Kaj imam jaz raje? Ali vedno sprejmem Gospodovo povabilo ali pa se zaprem v svoje stvari, v svoje majhnosti? Prosimo Gospoda za milost, da bi vedno sprejeli povabilo na njegovo praznovanje, ki je zastonj.«

Audio

Photogallery

Fotografije
Torek, 5. november 2019, 12:18
Preberite vse >