Išči

Vatican News
Paul Béré in Charles Margrave Taylor s papežem Frančiškom Paul Béré in Charles Margrave Taylor s papežem Frančiškom 

Papež Frančišek izročil Ratzingerjevo nagrado prof. Taylorju in p. Béréju

Prejemnika letošnje Ratzingerjeve nagrade sta kanadski filozof Charles Margrave Taylor in afriški teolog Paul Béré. Nagrado vsako leto podeljuje Vatikanska fundacija Joseph Ratzinger – Benedikt XVI.

Andreja Červek – Vatikan

Charles Margrave Taylor in Paul Béré sta Ratzingerjevo nagrado prejela iz rok papeža Frančiška, ki je v govoru dejal, da se v različnosti kultur lahko in mora vedno iskati in najti poti do Boga in za srečanje s Kristusom, za kar si prizadevata tudi prejemnika letošnje nagrade.

Charles Margrave Taylor (rojen v Montrealu v Kanadi, 5. novembra 1931) se je pri svojem raziskovanju še posebej posvetil pojavu sekularizacije v našem času, ki po papeževih besedah predstavlja velik izziv za katoliško Cerkev ter tudi za vse kristjane in vse, ki verujejo v Boga. »Redki strokovnjaki so si zastavili problem sekularizacije s tako obširnim pogledom kot prof. Taylor. Hvaležni smo mu za poglobljenost pristopa, ko je s pozornostjo analiziral razvoj zahodne kulture, premikanje človeškega duha skozi čas, medtem ko je opredeljeval karakteristike modernosti v njihovi kompleksni artikulaciji, v sencah in svetlobi,« je dejal papež in nadaljeval, da nam Taylor pomaga na neomejevalen način razumeti vzroke za spremembe verske prakse. Vabi nas, da slutimo in iščemo nove poti za življenje in izražanje transcendentnih razsežnosti človeškega duha, duhovne razsežnosti, v katerih Sveti Duha še naprej deluje, tudi ko se mi na prvi pogled tega ne zavedamo. »Vse to nam omogoča, da se soočimo z zahodno sekularizacijo na način, ki ni površinski ali fatalistično obupan. In to ni potrebno samo za premislek o kulturi našega časa, ampak predvsem za dialog in razločevanje v globini njegovega konteksta, da bi osvojili ustrezne drže za življenje, pričevanje, izražanje, oznanjevanje vere v našem času.«

Paul Béré (rojen v Slonokoščeni obali, 28. marca 1966, po poreklu pa iz Burkine Faso) je prvi Afričan, ki prejema Ratzingerjevo nagrado. Je cenjen strokovnjak za Sveto pismo. »S tem priznanjem z veseljem izražam svoje spoštovanje in spodbudo vsem tistim, ki si prizadevajo za inkulturacijo vere v Afriki z izvirnim in poglobljenim študijskim prispevkom,« je dejal papež. Sodobna afriška teologija je mlada, a zdi se dinamična in veliko obljublja. »P. Béré nam je pri tem zgled, s tem ko dela na interpretaciji besedil Stare zaveze v kontekstu oralne kulture ter tako izpostavlja izkušnjo afriške kulture. Prav tako si prizadeva za poznavanje, razumevanje in sprejemanje sinod, katerih se je udeležil, v afriški kontekst.«

Pavel VI. je v apostolski spodbudi Evangelii nuntiandi zapisal: »Evangelizirati je za Cerkev prinesti blagovest vsem plastem človeštva in z njenim vplivom od znotraj spremeniti in narediti novo samo človeštvo.« Kot je pripomnil Frančišek, to velja za vse kulture: »Dostop do razsežnosti človeštva, ki išče odrešitev, je treba iskati v vseh smereh, z ustvarjalnostjo in domišljijo; izraziti se mora s primernimi jeziki v vseh okoljih in prostorih, v katerih človeštvo živi svojo bolečino, svoje veselje, svoje upanje.«

V tem smislu, četudi letošnja prejemnika Ratzingerjeve nagrade prihajata z različnih celin in kulturnih okolij, pa si je njuno sporočilo mnogo bolj podobno, kot se to zdi na prvi pogled. »V različnosti kultur, v razlikovanju skozi čas in prostor, se lahko in se mora vedno iskati in najti poti za dostop do Boga in srečanje s Kristusom. To je bilo in je prizadevanje prof. Taylorja in p. Béréja. In to je poslanstvo vseh, ki s tem, ko sledijo nauku teologa Josepha Ratzingerja in zaslužnega papeža Benedikta XVI., želijo biti 'sodelavci Resnice'.«

Sicer pa je papež Frančišek spregovoril tudi o zaslužnem papežu Benediktu XVI.: »Hvaležni smo mu za učenje in zgled, ki nam ju je dal v služenju Cerkvi s premišljevanjem, razmišljanjem, študijem, poslušanjem, pogovarjanjem, molitvijo, da bi se naša vera ohranila kot živa in zavestna, kljub spremembam časov in situacij, ter da bi verniki znali predstaviti svojo vero z jezikom, ki bi ga sodobniki razumeli in bi lahko vstopili z njimi v dialog ter tako skupaj iskali poti za srečanje z Bogom v našem času.«

To je vedno bila želja Josepha Ratzingerja, teologa in pastirja, ki se ni nikoli zaprl v prostor čiste pojmovne in raztelešene kulture, ampak nam je dal zgled iskanja resnice, kjer so razum in vera, inteligenca in duhovnost, ves čas integrirani. Vse discipline in umetnosti v tem smislu dajejo svoj prispevek k rasti človeškega proti njegovi polnosti. Ta pa se navsezadnje nahaja samo v srečanju z živo osebo Jezusa Kristusa, ki je utelešeni Logos, razodetje Boga, ki je ljubezen.

Biti in ostati v aktivnem dialogu s kulturami, ki se skozi čas spreminjajo in v različnih delih sveta postanejo drugačne, je za teologijo dolžnost, a istočasno je pogoj, ki je potreben za vitalnost krščanske vere in za evangelizacijsko poslanstvo Cerkve. In s tega zornega kota sta letošnja prejemnika Ratzingerjeve nagrade dala viden prispevek.

Photogallery

Fotografije
Sobota, 9. november 2019, 13:55