Skrivnosti Vatikanskih muzejev. Osebje: za varnost in dobro počutje obiskovalcev
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
6 milijonov obiskovalcev, 800 zaposlenih
Vatikanski muzeji hranijo svetovno znane mojstrovine neprecenljive vrednosti, ki si jih vsako leto leto ogleda preko šest milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Od skupno preko 200.000 umetniških del jih je na sedmih kilometrih poti, ki vodi skozi razstavne prostore, na ogled okoli 20.000. V Muzejih je zaposlenih 800 oseb, ki opravljajo zelo različne naloge. Med njimi je tudi skupina, ki je nepogrešljiva za zagotavljanje varnosti in nemotenega delovanja, čeprav deluje v ozadju in ni vidna javnosti: to so zaposleni v nadzorni sobi Vatikanskih muzejev, ki s pomočjo štiridesetih monitorjev bdijo nad umetninami in obiskovalci.
Nadzorna soba
Na zaslonih se izmenjujejo slike različnih oddelkov in skladišč s podatki, ki beležijo število ljudi, ki so vstopili skozi detektorje kovin. Kot je povedal Alessandro Fadda, vodja nadzorne sobe, jim oprema omogoča, da vidijo število obiskovalcev v vsaki sobi ter upravljajo alarme in video nadzor celotnega muzejskega kompleksa. V nadzorni sobi so varno shranjeni ključi vitrin 12 oddelkov in njihovih skladišč, poleg tega pa gre tudi za središče, iz katerega vidijo pretok obiskovalcev. Ob sedmi uri zjutraj jim žandarmerija preda nadzor nad kamerami, ki so razporejene v muzejih. Kadar pride do gneče na določenem delu, poskušajo preusmeriti tok obiskovalcev: v zadnjih letih, ki jih je zaznamovala pandemija, je to še posebej pomembno. Prav tako lahko posredujejo, če se kdo slabo počuti: v sodelovanju z italijanskim združenjem prostovoljcev Misericordie v petih minutah osebi zagotovijo zdravniško pomoč.
Tehnologija v službi človeka
V sodelovanju z vodstvi Vatikanskih muzejev, tehničnih služb, telekomunikacij ter žandarmerije uvajajo nov sistem videonadzora. Po besedah Luca Della Giovampaola, vodje urada za tehnološko podporo Muzejev, gre pri novem projektu na področju varnosti in storitev za velik tehnološki preskok, saj vključuje prehod z analognega na digitalni način. Pod Muzeji so že izvedli zahteven poseg polaganja več kilometrov optičnih vlaken, kar bodo izkoristili tudi za telefonske in omrežne storitve, ki jih želijo ponuditi obiskovalcem.
Oko Vatikanskih muzejev
Nadzorno sobo, ki bo kmalu popolnoma obnovljena, bi lahko imenovali tudi »oko Vatikanskih muzejev«. Giovampaola je dejal, da ima informatika danes pomembno vlogo, vendar pa človeški dejavnik nikoli ne bo mogel biti izključen. Služba za varovanje namreč opravlja nenadomestljivo vlogo v tesnem sodelovanju z nadzorno sobo. Gre za skupino zaposlenih, ki jo vodi glavni inšpektor Fulvio Bernardini, skupaj s tremi namestniki, 18 nadzorniki in 240 varnostniki. Ti spremljajo celotno dogajanje v Vatikanskih muzejih in so pomembna referenčna točka za obiskovalce. Varnostniki, ki imajo prepoznavne modre uniforme, opravljajo različne naloge: od preverjanja covidnih potrdil in potrdil o plačilu pa do varovanja umetniških del in prve pomoči ter zagotavljanja varnosti v muzeju. Njihovo delo traja ves dan in se začne že ob šestih zjutraj, ko Vatikanski muzeji odprejo svoja vrata za prve posebne oglede.
V središču je obiskovalec
Kot je pojasnil inšpektor Bernardini, so najbolj ponosni na svoj odnos z obiskovalci: v povprečju jih je vsak dan okoli 30.000, v zadnjih mesecih pandemije pa okoli 13.000. »Obiskovalci se na nas zanesejo in so v središču naše pozornosti glede vseh njihovih potreb: pa naj gre za ostarele, nosečnice, otroke ali osebe s posebnimi potrebami. Ponosni smo, da nosimo to uniformo,« je še dejal Bernardini.
Varuhi lepega
Vsakemu varnostniku je ob začetku izmene zaupana ena dvorana: zjutraj najprej pregleda register, ki je bil do sedaj v papirnati obliki, kmalu pa bo tudi ta digitalen. Varnostnikov podpis na začetku in ob menjavi izmene ter ob koncu delovnega dneva zagotavlja, da je vse pod nadzorom. Poleg tega mora izpolniti tudi poseben obrazec, kadar kdo vstopi v prostore, ki so navadno zaprti za javnost.
Čistilno osebje
Prav tako pa morajo biti zabeležena imena osebja, ki čisti razstavne dvorane in predstavlja enega izmed podpornih stebrov za delovanje Vatikanskih muzejev. Vsak dan to delo od šeste ure zjutraj do zaprtja Muzejev opravlja okoli štirideset zaposlenih. Razdeljeni so v skupine, vsaki izmed njih pa je zaupano določeno področje: razstavne dvorane, laboratoriji, pisarne, skladišča. Posebej pomembno je čiščenje prahu, ki ga vsakih šest mesecev načrtuje Konservatorski urad in ga izvaja visoko specializirana ekipa: »Očistijo se zgornji deli dvoran, karnise ali stene.«
Skrb za dobro počutje obiskovalcev
V Vatikanskih muzejih je poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo. Obiskovalci se lahko okrepčajo v restavraciji ali baru, hrana in pijača pa je na voljo tudi v avtomatih.
Glavni ključar
Z varnostniki tesno sodeluje skupina ključarjev. Sestavlja jo deset ljudi in samo oni imajo dostop do kraja, kjer je shranjenih 2798 ključev Vatikanskih muzejev: oštevilčeni so vsi, razen enega. To je ključ, ki odpira vrata Sikstinske kapele in je shranjen v posebnem sefu. Izhaja iz leta 1870 in gre za edinstven primerek: po tem se tudi razlikuje od vseh drugih ključev, ki imajo do pet izvodov. V istem sefu se nahajajo tudi ključi, s katerimi se pred začetkom konklava zapečatijo vrata, ki vodijo iz muzejev v Sikstinsko kapelo, kjer potekajo volitve Petrovega naslednika. Najstarejši ključ je ključ št. 401, ki je bil izdelan leta 1770, odpira pa vrata muzeja Pio-Clementino. Glavni ključar vsak dan ob zori in mraku prehodi celoten muzej, ki hrani petstoletno zgodovino papeških zbirk.
