Išči

Papež Frančišek med poslanico Mestu in svetu (Urbi et orbi) Papež Frančišek med poslanico Mestu in svetu (Urbi et orbi) 

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (15.-21. april 2019)

"Kristus živi! On je naše upanje in najlepša mladostnost tega sveta. Vse, česar se on dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem. On živi in hoče, da si tudi ti živ! "

Andreja Červek – Vatikan

Kristus živi! Aleluja!

Praznujemo najpomembnejši krščanski praznik, Gospodovo veliko noč. Papež Frančišek je na velikonočno nedeljo daroval sveto mašo na Trgu sv. Petra, zatem pa imel tradicionalno poslanico Urbi et orbi. Iz lože bazilike sv. Petra je nagovoril vernike zbrane na trgu in po svetu, ki praznujejo veliko noč: »Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladostnost tega sveta. Vse, česar se on dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem. Zato so prve besede, s katerimi se želim obrniti na vsakega mladega [in na vsakega] kristjana: On živi in hoče, da si tudi ti živ! On je v tebi, on je s teboj in nikoli ne odide. Čeprav se ti lahko še tako oddaljiš, je ob tebi Vstali, ki te kliče in te pričakuje, da začneš znova. Ko se čutiš starega zaradi žalosti, zamer, strahov, dvomov ali porazov, bo on vedno tam, da ti vrne moč in upanje. Dragi bratje in sestre, to sporočilo je namenjeno vsakemu človeku in hkrati vsemu svetu. Kristusovo vstajenje je začetek novega življenja za vsakega človeka, ker se resnična sprememba vedno začenja pri srcu, pri vesti. A velika noč je tudi začetek novega sveta, osvobojenega od sužnosti greha in smrti: sveta, ki bo končno odprt Božjemu kraljestvu, kraljestvu ljubezni, miru in bratstva.«

Velikonočna vigilija: Živi v središču mojega življenja

Med velikonočno vigilijo v soboto zvečer v baziliki sv. Petra je papež spodbudil, naj damo Jezusu, Živemu glavni prostor v življenju: »Prosimo za milost, da se ne bi pustili nositi toku, morju problemov; da se ne bi lomili ob kamnih greha in čereh nezaupanja in strahu. Iščimo Njega, v vsem in pred vsem. Z Njim bomo vstali.«

Bog želi, naj gledamo na življenje tako, kot gleda On, ki vedno v vsakem izmed nas vidi srčiko lepote, ki ne more biti odstranjena. V grehu vidi otroke, ki jih je potrebno ponovno dvigniti; v smrti brate, ki jih je potrebno obuditi; v potrtosti srca, ki jih je potrebno potolažiti. Ne boj se, torej: Gospod ljubi to tvoje življenje, tudi takrat, ko se ga ti bojiš gledati in vzeti v roke. Na veliko noč ti kaže, kako ga ljubi: do te mere, da ga prehodi v celoti, da izkusi tesnobo, zapuščenost, smrt in pekel, zato, da bi od tam izstopil zmagovit in ti dejal: »Nisi sam, zaupaj vame!« Jezus je strokovnjak v preoblikovanju naših smrti v življenje, naših žalovanj v rajanje (glej Ps 30,12): z Njim moremo tudi mi uresničiti pasho, to je prehod: prehod od zaprtosti k občestvu, od potrtosti k tolažbi, od strahu k zaupanju. Ne ostanimo prestrašeni, s pogledom, uprtim v tla, glejmo vstalega Jezusa: njegov pogled nam vliva upanje, saj nam pravi, da smo vedno ljubljeni in da ne glede na to, kaj vse lahko ušpičimo, se njegova ljubezen ne spremeni. To je neizpodbitna življenjska gotovost: njegova ljubezen se ne spremeni. Vprašajmo se: kam gledam v življenju? Ali zrem nagrobna okolja ali iščem Živega?

Velikonočno tridnevje

Velikonočno tridnevje je sveti oče začel na veliki četrtek s sveto mašo, ki jo je v spomin na Gospodovo zadnjo večerjo daroval v okrožnem zaporu Velletri in med katero je dvanajstim zapornikom umil noge. V homiliji je poudaril, da je logika evangelija medsebojno služenje.

Na veliki petek je papež vodil obrede, s katerimi se Cerkev spominja Jezusovega trpljenja in smrti. Pridigal je papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, ki je dejal: »Danes želimo motriti Križanega kakor prototip in predstavnika vseh zapuščenih, nezaželenih in odvrženih, tistih, pred katerimi se obraz obrne na drugo stran, da se jih ne bi videlo.«

V petek zvečer je v rimskem Koloseju potekal tradicionalni križev pot. Meditacije z naslovom S Kristusom in ženami na križevem potu je  napisala s. Eugenia Bonetti, predsednica združenja Slaves no more (Nič več sužnji), ki se bori proti trgovini z ljudmi ter pomaga žrtvam. S. Eugenia je v meditacije vključila vse odrinjene na rob družbe, predvsem žrtve trgovine z ljudmi, otroke, ki so spremenjeni v potrošno blago, ženske, ki so primorane v prostitucijo, ter migrante. To so po njenih besedah novi križani današnje zgodovine, žrtve naše zaprtosti, oblasti in zakonodaje, slepote ter sebičnosti, predvsem pa našega od brezbrižnosti zakrknjenega srca. Papež Frančišek je ob koncu križevega pota molil, da bi v Jezusovem križu videli vse križe, ki jih nosijo ljudje v današnjem svetu. »Gospod Jezus, poživi v nas upanje na vstajenje in na tvojo dokončno zmago proti slehernemu zlu in vsaki smrti,« je dejal.

Krizmena maša

Med krizmeno mašo v baziliki sv. Petra v četrtek dopoldne je papež Frančišek posvetil olja, ki se bodo skozi leto uporabljala v rimski škofiji pri podeljevanju zakramentov. Ob njem so somaševali kardinali, škofje in duhovniki, ki so med bogoslužjem obnovili svoje duhovniške obljube. Med homilijo je sveti oče govoril o treh vrstah milosti, ki so značilne za odnos med Jezusom in množicami: milost hoje za Kristusom, milost občudovanja in milost razločevanja. V ospredje je tudi postavil štiri velike skupine, ki so najljubši naslovniki Gospodovega maziljenja: reveži, vojni ujetniki, slepi in zatirani.

Papež je zbranim duhovnikom dejal, da ne smejo pozabiti, da so njihovi evangeljski modeli ravno ti ljudje, ta množica s temi konkretnimi obrazi, ki jo Gospod z maziljenjem dviguje in oživlja: »To so tisti, ki dopolnjujejo in naredijo resnično maziljenje Duha v nas, ki smo bili maziljeni, da mazilimo. Maziljeni za maziljenje. Vzeti smo bili iz njihove sredine in brez strahu se lahko identificiramo s temi preprostimi ljudmi. Oni so podoba naše duše in podoba Cerkve. Vsak uteleša edinstveno srce našega ljudstva. […] Z dobrim maziljenjem se izkusi, da se ravno tu obnavlja lastno maziljenje. Mi nismo razdeljevalci olja v steklenicah. Mazilimo, ko delimo sami sebe, delimo svojo poklicanost in svoje srce. Medtem ko mazilimo, smo ponovno maziljeni z vero in naklonjenostjo našega ljudstva. Mazilimo, ko si umažemo roke z dotikanjem ran, grehov, stiske ljudi. Mazilimo, ko si odišavimo roke z dotikanjem njihove vere, njihovega upanja, njihove zvestobe in velikodušnosti brez zadržkov v njihovem dajanju. Ta, ki se nauči maziliti in blagoslavljati, se zdravi od ozkosrčnosti, zlorabe in krutosti.«

Splošna avdienca: Kakor Jezus se v trpljenju obrniti na Očeta

Kateheza med splošno avdienco v sredo je bila namenjena Jezusovi molitvi v trenutkih njegovega trpljenja, s katero se je obračal na Očeta. »V preizkušnji nas Jezus uči, naj objamemo Očeta, kajti v molitvi k Njemu je moč za hojo naprej v bolečini,« je izpostavil papež. »Molitev v naporu pomeni olajšanje, zaupanje, tolažbo. Sredi zapuščenosti od vseh, v notranji potrtosti, Jezus ni sam, ampak je z Očetom. Mi pa v naših vrtovih Getsemani pogosto raje ostanemo sami, kakor da bi rekli 'Oče' in mu zaupali, kakor je to storil Jezus, in se izročili njegovi volji, kar je naše resnično dobro. Ko v preskušnji ostanemo zaprti sami vase, v sebi izkopljemo tunel, bolečo introvertno pot, ki ima eno samo smer: gre vedno bolj dol v nas same. Največji problem ni bolečina, ampak kako k njej pristopimo. Osamljenost ne ponuja poti za izhod. Molitev pa jih, ker je odnos, je zaupanje. Jezus vse zaupa in vse izroči Očetu, ko mu prinese vse, kar čuti, se nanj nasloni sredi boja. Ko vstopimo v svoj Getsemani, kajti vsak ima, je imel ali pa bo imel svoj Getsemani, ne pozabimo moliti takole: Oče!«

Ostali dogodki prejšnjega tedna

Prejšnji teden je svet pretresla novica o požaru pariške katedrale Notre Dame. Svojo bližino je papež izrazil med splošno avdienco, sicer pa molitev in podporo zagotovil tudi pariškemu nadškofu msgr. Michelu Aupetitu.

V torek, 16. aprila, je zaslužni papež Benedikt XVI. dopolnil 92 let. Uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo Andrea Tornielli, je ob tej priložnosti napisal svoje razmišljanje z naslovom Benediktovih 92 let in tista "pot pokore", ki združuje dva pontifikata.

Na začetku prejšnjega tedna so se s papežem Frančiškom srečali člani italijanske Nacionalne amaterske lige, ki praznujejo 60. obletnico delovanja. Sveti oče jim je spregovoril o povezanosti športa z veseljem in solidarnostjo. Spodbudil jih je, naj preko mnogih odnosov, ki jih živijo na področju športne dejavnosti, v družbeno tkivo vnašajo duh solidarnosti in pozornosti do oseb.

 

Photogallery

Fotografije
Nedelja, 21. april 2019, 11:15