Papež: Srce športa je veselje. Ne pozabiti na solidarnost

Andreja Červek – Vatikan

V ligo je danes povezanih več kot dvanajst tisoč nogometnih društev, društev ženskega nogometa in nogometa na pesku. Združuje navdušence nogometa in je obenem priložnost za zabavo, medosebno rast in individualno zorenje. Šestdeseta obletnica naj je zato – kot je zatrdil papež – priložnost za priznanje in potrditev njihovih ciljev, obenem pa naj jim omogoči sprejeti nauk, ki so ga prejeli na do sedaj prehojeni poti. Usmerjena v koordinacijo in organizacijo turnirjev, prvenstev in drugih pobud, povezanih z nogometom, Nacionalna amaterska liga opravlja pomembno vlogo v italijanski družbi, predvsem kar se tiče mladih, s katerimi se ukvarja na vzgojni in formacijski ravni, kar je po papeževih besedah treba spoštovati in spodbujati.

Imeti jasne cilje

Kulturni in družbeni kontekst, v katerem živimo, ima s svojimi naglimi spremembami in izzivi velik vpliv na življenje vsakega med nami in še posebej na najmlajše osebe. Sili nas, da tečemo brez postanka, v sosledju pobud, ki za navideznim zadovoljstvom v duši puščajo praznino in iz časa naredijo tek brez jasnega cilja. Papež Frančišek je spodbudil, naj se stalno trudimo razjasniti cilje, zaradi katerih vsak dan vstanemo in začnemo delati, ter hoditi na način, da bo pred nami vedno nek cilj. »To ne pomeni, da lahko vedno zmagamo, kaj takega ne bi bilo realno, ampak da nam mora biti jasno, kam gremo in kam nas vodijo naši napori,« je poudaril papež. »Razjasniti in izboljšati svoje cilje je urjenje, ki se nikoli ne konča in se ga je treba lotiti vsak dan, skoraj vsak trenutek, da bi se vedno bolj zavedali tistega, kar počnemo in najustreznejših sredstev za dosego rezultata.«

Poleg fizične vadbe pomembna tudi duhovna

Šport, ki mu člani lige namenjajo veliko časa in energije, je »izjemna telovadnica na tej poti, saj ne zahteva le tehnične spretnosti, ampak tudi vadbo in odločnost, veliko potrpežljivosti in sprejemanja porazov, duh ekipe in pripravljenost sodelovati z drugimi, poleg zmožnosti biti veseli in pozitivni«. Kot je pripomnil papež, je za dobrega igralca potrebnih veliko odlik, saj bi bolj malo veljalo, če bi znal dobro brcniti žogo in premagati nasprotnike, če potem ne bi bil sposoben umirjeno razpravljati s sodnikom ali nasprotniki ali pa ne bi sprejel svoje napake.

Liga se tega dobro zaveda in promovira vrednote, ki so povezane s športno lojalnostjo in spoštovanjem pravil (fair play) oziroma pošteno in korektno igro, ki se jo živi intenzivno, a z velikim spoštovanjem do nasprotnika in do vsake osebe. Delovati na ta način je zelo pomembno, a ni lahko in zahteva veliko samoobvladovanja, kar pa se doseže z notranjim urjenjem in skrbjo za duhovno življenje, poleg fizičnega. Vsak med nami je združenost telesa in duše in eno ne more biti dobro, če so zanemarjene zahteve drugega.

Papež se je skliceval na priznanega strokovnjaka Huizingo, ki je raziskoval pomen igre pri človeku. Trdil je, da je civilizacija hči igre in da vsi mladiči sesalcev, še posebej ljudi, opravljajo posebno vrsto igre, kjer so pravila jasna, čeprav pogosto zamolčana, in pri katerih se vsak bori, a se nihče ne poškoduje. Igra je torej v meji med resnostjo in neresnostjo, ni naloga, ampak je svoboda. Spoštovanje pravil je vedno spremljano z veseljem srečanja.

Duša igre je veselje

Papež je v nadaljevanju spregovoril o ljubiteljski dimenziji lige, kar je povezano z razvedrilom. Amaterski igralci, čeprav bodo morda postali tudi profesionalci, si morajo vedno zapomniti, da je duša igre veselje in »če je v tebi nad veseljem prevladala želja po uspehu ali preziranje nasprotnikov, to pomeni, da si nehal igrati in si zapustil zdrav antagonizem, ki je najpristnejši duh vsakega športnega soočanja«.

Zbrane je sveti oče pozval, naj v sebi ohranjajo veselje igre in naj ga širijo med tiste, ki jih gledajo in za njih navijajo: »Zavedajte se, da slog, s katerim pristopate k športu, predstavlja model za vaše sovrstnike in lahko bolj ali manj pozitivno vpliva na njihov način delovanja. Zato pazite, da boste preko mnogih odnosov, ki jih živite na področju športne dejavnosti, v družbeno tkivo vnašali duh solidarnosti in pozornosti do oseb, pri katerem se vaša liga tudi navdihuje na hvalevreden in nedvoumen način.«

Duh solidarnosti

Imeti duh solidarnosti preko aktivnega sodelovanja pri razvoju družbenega in kulturnega življenja skupnosti pomeni »stegniti roko proti nekomu, ki je padel ali je naredil napako ali pa šepa, ker se je poškodoval; pomeni ne očrniti nekoga, ki ne prednjači, ampak ga obravnavati kot sebi enakega; pomeni razumeti, da se prvenstvo ne začne, če smo sami, in da se tudi v naši družbi lahko rešimo samo skupaj, medtem ko se izgublja, če dopustimo, da šibkejši ostane na obrobju in se počuti kakor izmeček«.

To nas uči tudi evangelij, ko nam prinaša večkrat ponovljene Jezusove besede, da bodo zadnji prvi (glej Mt 20,16). »Jezus seveda ne želi reči, da je treba namenoma izgubljati, ampak da je treba ljubiti in vse početi s pogledom dobrote na osebe in situacije. To torej pomeni postati zadnji, s tem ko se učimo videti lepoto tudi v majhnih stvareh in se trudimo sprejeti naše omejitve z vedrino. Ta solidarna miselnost, ki ji želimo pomagati rasti v sebi, v naših krogih in na našem svetu, bo prispevala k revolucionarni spremembi kulture, ki si jo želimo in ki jo vi poskušate uresničiti, ko promovirate podpiranje okolja ali ko spodbujate pripravo igrišč brez meja, pri tem pa se trudite presegati vse zidove, ki nepravično ločujejo osebe, in promovirate vključevanje in vrednotenje vseh, v skladu z ekipnim duhom, ki je dejansko upanje človeštva.« Papež jih je še spodbudil, naj jim je vedno jasno, kaj so njihovi resnični cilji. Tako bodo lahko postajali vedno boljši, bolj vdani in še večji prijatelji.