S papežem Frančiškom skozi minuli teden (4.–9. marec 2019)

Andreja Červek – Vatikan

Na pepelnično sredo: Poziv k molitvi, ljubezni, postu

Cerkev je prejšnji teden vstopila v postni čas. Papež Frančišek je na pepelnično sredo daroval sveto mašo z blagoslovom pepela in obredom pepeljenja v baziliki sv. Sabine na rimskem griču Aventinu. Bogoslužje se je začelo ob 16.30 s kratko molitvijo v bližnji cerkvi sv. Anzelma, od koder je sledila procesija do bazilike sv. Sabine.

Med homilijo je sveti oče dejal: »Da bi ponovno našli smer, nam je danes podarjeno znamenje: pepel na glavi. Gre za znamenje, ki nas vabi, naj premislimo, kaj imamo v glavi. Naše misli pogosto sledijo stvarem, ki so bežne, ki grejo in pridejo. Tanka plast pepela, ki jo bomo prejeli, je zato, da bi nam obzirno in odkrito rekla: od mnogih stvari, ki jih imaš v glavi, za katerimi tekaš in se trudiš vsak dan, ne bo ostalo nič. Če se še tako naprezaš, iz življenja ne boš s seboj odnesel nobenega bogastva.«

Papež je pozval, naj se vrnemo k bistvenemu v našem življenju, pri čemer nam pomagajo miloščina, molitev, post. »Miloščina, molitev in post nas vračajo k trem edinstvenim stvarnostim, ki ne izginejo. Molitev nas ponovno priveže k Bogu; dejavna ljubezen k bližnjemu; post k samim sebi. Bog, bratje, moje življenje: to so stvarnosti, ki se ne končajo v niču, v katere je potrebno vlagati.«

Kateheza: Pridi k nam tvoje kraljestvo

Kateheza med splošno avdienco je bila namenjena razlagi Očenaša, in sicer prošnji »pridi k nam tvoje kraljestvo« (Mt 6,10). Potem ko je vernik molil, naj bo posvečeno Božje ime, sedaj izrazi željo, naj kmalu pride njegovo kraljestvo. Ta želja izvira iz samega Kristusovega srca, ki je svoje oznanjevanje v Galileji začel z besedami: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15).

Papež Frančišek je spodbudil, naj prošnjo »Pridi k nam tvoje kraljestvo« poklanjamo tudi drugim: »'Pridi k nam tvoje kraljestvo.' Raztrosimo to besedo med svoje grehe in svoje neuspehe. Poklonimo jo osebam, ki jih je življenje porazilo in upognilo; tistemu, ki je okušal več sovraštva kot ljubezni, ki je živel nekoristne dni, ne da bi razumel zakaj. Podarimo jo tistim, ki so se borili za pravičnost, vsem mučencem zgodovine; tistemu, ki je prepričan, da se je boril zastonj in da v tem svetu vedno prevladuje zlo. Slišali bomo, da nam molitev Očenaša odgovarja. Stotič bo ponovil besede upanja, iste, s katerimi je Duh zapečatil Sveto pismo: 'Da, pridem kmalu.' To je Gospodov odgovor: 'Pridem kmalu.' In Gospodova Cerkev odgovarja: 'Amen, pridi, Gospod Jezus!'« (glej Raz 22,20).

Odprtje arhiva o pontifikatu Pija XII.

Med avdienco z zaposlenimi v Vatikanskem skrivnem arhivu je papež Frančišek napovedal, da se bodo 2. marca 2020 za raziskovalne namene odprli arhivski dokumenti, ki se nanašajo na pontifikat papeža Pija XII. »Potem ko sem slišal mnenje svojih najtesnejših sodelavcev, sem se tako odločil z mirnim in zaupnim duhom, prepričan, da bo resno in objektivno zgodovinsko raziskovanje znalo v pravi luči in z ustrezno kritiko ovrednotiti pomembne trenutke tega papeža in nedvomno tudi trenutke velikih težav, mučnih odločitev, človeške in krščanske previdnosti, ki bi se nekaterim lahko zdeli kot molk, a so bili poskusi, človeško gledano tudi zelo zbegani, da bi se v obdobju največje teme in krutosti ohranil prižgan plamen humanitarnih iniciativ, skrite, a aktivne diplomacije, upanja v možno dobro odprtost src.«

Formacija katoliških voditeljev Latinske Amerike

S svetim očetom se je prejšnji teden srečala skupina Papeške komisije za Latinsko Ameriko, in sicer ob zaključku seminarja za formacijo mladih katoliških voditeljev z različnih področij celine. Papež Frančišek je v nagovoru poudaril, da politika ni zgolj umetnost upravljanja oblasti, ampak poklic služenja skupnemu dobremu. »Biti katoličan, vključen v politiko, ne pomeni biti novinec določene skupine, organizacije ali stranke, ampak živeti v prijateljstvu, v skupnosti. Če pri tem, ko se izobražuješ o družbenem nauku Cerkve, v svojem srcu ne odkriješ potrebe, da bi pripadal določeni skupnosti …, v kateri moreš živeti izkušnjo, da te Bog ljubi, lahko tvegaš, da se malo sam vržeš v izzive oblasti, strategij, delovanja, in v najboljšem primeru končaš z dobro politično držo, vendar sam, žalosten in manipuliran.«

Vloga verstev pri doseganju trajnostnih razvojnih ciljih pomembna

S svetim očetom so se srečali udeleženci mednarodne konference o verstvih in trajnostnih razvojnih ciljih. Po treh letih in pol, odkar so bili sprejeti trajnostni razvojni cilji, se je po papeževih besedah treba še bolj zavedati, kako pomembno je pospešiti in prilagoditi dejanja, da bi tako lahko primerno odgovorili na krik zemlje in krik revnih. »Izzivi so kompleksni in imajo mnogovrstne vzroke. Odgovor torej ne more biti drugega kot kompleksen in jasen, spoštljiv do različnih narodnih kulturnih bogastev. Če nas zares skrbi razvoj ekologije, ki je zmožna poskrbeti za škodo, ki smo jo povzročili, ne bi smela biti opuščena nobena znanstvena veja in nobena oblika modrosti, v kar so vključena tudi verstva in njim lastna govorica. Verstva lahko pomagajo pri hoji po poti resničnega celostnega razvoja, kar je novo ime za mir.«

Papež o boju proti sovraštvu in antisemitizmu

Delegaciji Ameriškega judovskega odbora je papež Frančišek dejal: »V boju zoper sovraštvo in antisemitizem je pomembno orodje medverski dialog, katerega namen je pospeševati prizadevanje za mir, medsebojno spoštovanje, zaščito življenja, versko svobodo, varovanje stvarstva. Judje in kristjani imajo poleg tega bogato skupno duhovno dediščino, zaradi katere je mogoče skupaj narediti veliko dobrih stvari. V času, v katerem je zahod izpostavljen razosebljeni sekularizaciji, so verniki tisti, ki morajo sodelovati za to, da bi bila bolj vidna božja ljubezen do človeštva. Prav tako so potrebna konkretna dejanja bližine, ki nasprotujejo povečevanju ravnodušnosti.«

Spokorno bogoslužje za rimske duhovnike

V četrtek se je papež Frančišek v baziliki sv. Janeza v Lateranu srečal s klerom rimske škofije. Tradicionalno spokorno bogoslužje ob začetku postnega časa je vodil generalni vikar rimske škofije kardinal Angelo De Donatis. Rimski duhovniki in župniki so imeli priložnost za spoved – med spovedniki je bil tudi papež Frančišek, ki je zbrane ob koncu nagovoril. Duhovnike in škofe je povabil, naj v tem postnem času pridigajo o goreči in ljubosumni ljubezni, ki jo ima Bog do svojega ljudstva, hkrati pa tudi, naj velikodušno pomagajo vernikom na poti sprave z Bogom. Spodbudil jih je k odkritemu dialogu s Kristusom ter jih spomnil, naj ne bodo upravniki ljudstva, ampak služabniki, ki ne dopuščajo korupcije. Naj bodo eno z brati, s skupnostjo, se pripravljeni boriti za ljudstvo.

Papež sprejel člane Evropske kolesarske zveze

Papež Frančišek je ob koncu minulega tedna v avdienco sprejel še člane Evropske kolesarske zveze. Izpostavil je nekatere kreposti, ki pridejo v ospredje pri kolesarstvu: prenašanje napora med dolgimi in težkimi vzponi, pogum pri poskusu prevzemanja prednosti ali pri sprintu, integriteta pri spoštovanju pravil, altruizem in občutek za moštvo. Mnogi kolesarji so bili tako v športu kot življenju zgled s svojo integriteto in z doslednostjo, ko so na kolesu dali vse od sebe. »V svoji karieri so znali povezati moč duše in odločnost pri doseganju zmage, a prav tako solidarnost in veselje do življenja, kot pričevanje, da so odkrili tiste potenciale človeka, ustvarjenega po podobi in podobnosti Boga, ter lepoto življenja v občestvu z drugimi in stvarstvom.«

Iz kapele Doma sv. Marte

Papež je med jutranjo sveto mašo, ko jo je v četrtek daroval v kapeli Doma sv. Marte, pozval k ohranjanju spomina ter spodbudil: »Na začetku postnega časa bo za nas dobro, da prosimo za milost varovanja spomina; varovati spomin o vsem, kar je Gospod storil v mojem življenju, kako me je imel rad, kako me je ljubil. In s tem spominom hoditi dalje.«

Pri petkovi homiliji pa je pozval k doslednosti: »Prosimo Gospoda za milost, da bi bili dosledni, da ne bi bili nečimrni, da se ne bi kazali bolj vredne od tega, kar smo. Prosimo za to milost v tem postnem času: skladnost med formalnim in realnim, med resničnostjo in zunanjostjo.«