Cerca

Vatican News
Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte  (Vatican Media)

Jutranja homilija: Spominjaj se, kaj vse je Jezus storil zate

Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o ohranjanju spomina na zgodovino zveličanja. Posvaril je pred selektivnim spominom in nevarnostjo malikovalstva, ter spodbudil, naj se spominjamo Jezusa in vsega, kar je storil v našem življenju.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je pri homiliji izhajal iz berila iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 30,15-20). Gre za del govora, ki ga Mojzes nameni ljudstvu, da bi ga tako pripravil na vstop v obljubljeno deželo. Postavi ga pred izziv, ki je izbira med življenjem in smrtjo. »Je poziv k naši svobodi,« je zatrdil papež in se posebej zaustavil pri treh pomembnih besednih izrazih, ki jih izreče Mojzes: »če se tvoje srce obrne proč«, »če ne boš poslušal« in »če se boš dal zapeljati, da bi molil druge bogove«.

Ko se srce obrne proč

Papež Frančišek je pojasnil: »Ko se srce obrne proč, ko se poda po poti, ki ni prava – pa naj gre nazaj ali pa po neki drugi poti, pot ni prava – izgubi orientacijo, izgubi kompas, s katerim bi moralo hoditi dalje. Srce brez kompasa pa je javna nevarnost; je nevarnost za samo osebo in za druge. Srce se poda po tej napačni poti, ko ne posluša, ko se pusti pretentati bogovom, ko postane malikovalec.«

Prositi za milost spomina

Mi nismo navajeni poslušati. Veliko jih je gluhih v duši. Tudi mi v kakšnem trenutku postanemo gluhi v duši, ne poslušamo Gospoda, je nadaljeval papež in posvaril pred »ognjemeti«, ki nas vabijo, pred lažnimi bogovi, ki nas vabijo v malikovalstvo. To je velika nevarnost na poti proti deželi, ki je obljubljena vsem nam – to je dežela srečanja z vstalim Kristusom.

Postni čas pa nam pomaga, da vztrajno hodimo po pravi pot. Kot je opozoril Frančišek, ne poslušati Gospoda in njegovih obljub pomeni izgubiti spomin. Pomeni, da izgubimo spomin na pomembne stvari, ki jih je Gospod storil v našem življenju, ki jih je storil v svoji Cerkvi, v svojem ljudstvu, in se navadimo na hojo zgolj s svojimi močmi, s svojo samozadostnostjo. Sveti oče je zato spodbudil, naj na začetku postnega časa »prosimo za milost spomina«.

Nevarnost dobrega počutja

Mojzes ljudstvo opozarja, naj se spominja celotne poti, na katero ga je poslal Gospod, ko bo enkrat prispelo v obljubljeno deželo, ki je ni osvojilo, in bo jedlo pšenico, ki je ni posejalo. Papež je pripomnil, da ko nam je dobro in imamo vse na dosegu roke, ko nam v duhovnem smislu gre dobro, obstaja nevarnost, da izgubimo spomin na opravljeno pot.

»Blagostanje, tudi duhovno blagostanje, je v naslednji nevarnosti: nevarnosti, da pade v določeno amnezijo, da izgubi spomin,« je dejal papež. »Počutim se dobro in tako pozabim, kaj je Gospod storil v mojem življenju, na vse milosti, ki mi jih je dal; in mislim, da je vse to moja zasluga in tako grem dalje. In srce začne hoditi v obratno smer, saj ne posluša svojega glasu, spomina. Milost spomina.«

Selektivni spomin

Sveti oče je navedel odlomek iz pisma apostola Pavla Hebrejcem, za katerega se zdi, da sledi isti logiki. Pavel krščansko skupnost poziva, naj se spominja »prvih dni«. Izguba spomina je po papeževih besedah zelo razširjena. Tudi ljudstvo Izrael je izgubilo spomin. V tej pozabi je nekaj selektivnega: spominjam se samo tistega, kar mi ustreza v tem trenutku, ne spomnim pa se nečesa, kar me ogroža. Ljudstvo se na primer v puščavi spomni, da ga je Bog rešil, tega ne more pozabiti. A se začne pritoževati nad pomanjkanjem vode in mesa ter začne misliti na stvari, ki jih je imelo v Egiptu, na primer čebulo. Ta spomin je torej bil zelo selektiven, kajti ljudstvo je pozabilo, da je vse te stvari jedlo za mizo suženjstva.

Papež Frančišek je pri tem pozval k obuditvi spomina, saj nas ta postavi na pravo pot: »Treba se je spominjati, da bi lahko hodili dalje. Ne izgubiti zgodovine, zgodovine zveličanja, zgodovine svojega življenja, zgodovine Jezusa z mano.« Pomembno je, da se ne ustavimo, da ne začnemo hoditi v obratni smeri, da se ne pustimo zapeljati malikom. Malikovalstvo namreč ne pomeni samo iti v pogansko svetišče in častiti nek kip. »Malikovalstvo je drža srca: ko imaš raje malikovalstvo, ker je zame lažje, ne pa Gospoda, saj si nanj pozabil.«

Spominjaj se Jezusa Kristusa

Papež Frančišek je jutranjo homilijo sklenil s spodbudo: »Na začetku postnega časa bo za nas dobro, da prosimo za milost varovanja spomina; varovati spomin o vsem, kar je Gospod storil v mojem življenju, kako me je imel rad, kako me je ljubil. In s tem spominom hoditi dalje. Prav tako bo za nas dobro, če si bomo nenehno ponavljali Pavlov nasvet Timoteju, njegovemu ljubljenemu učencu: 'Spominjaj se Jezusa Kristusa, ki je bil obujen od mrtvih.' Ponavljam: spominjaj se Jezusa Kristusa, ki je bil obujen od mrtvih; spominjaj se Jezusa; Jezusa, ki me je spremljal vse do sedaj in ki me bo spremljal vse do tistega trenutka, ko se bom moral pojaviti pred njim. Gospod naj nam podeli milost, da bi ohranjali spomin.«

Četrtek, 7. marec 2019, 12:52
Preberite vse >