Papež o trajnostnih razvojnih ciljih: Verstva imajo pomembno vlogo

Andreja Červek – Vatikan

Ko govorimo o trajnostnosti, ne moremo zanemariti pomembnosti vključevanja in poslušanja vseh glasov, predvsem tistih, ki so običajno odrinjeni na obrobje razprav te vrste, pri čemer je papež Frančišek navedel revne ljudi, migrante, domorodna ljudstva in mlade. Pomembno je, da uresničevanje trajnostnih razvojnih ciljev sledi svoji dejanski začetni naravi, ki je vključujoča in soudeležbena.

Trajnostne razvojne cilje podprla tudi katoliška Cerkev

Agenda 2030 in trajnostni razvojni cilji, ki jih je septembra 2015 sprejelo več kot 190 držav, so bili velik korak naprej za globalni dialog, v znamenju nujno potrebne »nove univerzalne solidarnosti«. »Različne verske tradicije, vključno s katoliško,« je zatrdil papež, »so sprejele trajnostne razvojne cilje, saj so rezultat globalnih procesov, ki po eni strani odražajo vrednote oseb, po drugi pa so podprti s celostnim pogledom na razvoj.«

Razvoj ni zgolj ekonomski

Pa vendar, kot je dodal papež, predlagati dialog o vključujočem in trajnostnem razvoju zahteva priznanje, da je razvoj kompleksen in pogosto instrumentaliziran pojem. Ko govorimo o razvoju, moramo vedno razjasniti, razvoj česa, razvoj za koga. Predolgo časa je bila klasična ideja o razvoju skoraj v celoti omejena na ekonomsko rast. Kazalci razvoja so temeljili na bruto domačem proizvodu. To je moderni ekonomski sistem pripeljalo na nevarno pot, ki je napredek ocenjevala samo z vidika materialne rasti, za katero smo skorajda obvezani brezumno izkoriščati tako naravo kot človeka.

Razvoj obsega vse osebe in celotno osebo

Papež je poudaril, da pa se v resnici človeški razvoj nanaša na vse osebe, ne samo na nekatere, in na celotno človeško osebo, ne samo na eno materialno razsežnost: »Zato bi rodovitna razprava o razvoju morala ponuditi praktične modele družbene integracije in ekološkega spreobrnjenja, kajti ne moremo se razvijati kakor človeška bitja, pri tem pa netiti naraščajoče neenakosti in uničevanje okolja.« Izpostavil je, da obsojanje negativnih modelov in predlaganje alternativ ne bi smelo veljati samo za druge, ampak tudi za nas. »Človeški razvoj ni samo ekonomsko vprašanje in se ne tiče samo strokovnjakov, ampak je predvsem poklicanost, ki terja svoboden in odgovoren odgovor.«

Ekološko spreobrnjenje

Frančišek je v govoru tudi izpostavil, da morajo ekonomski in politični cilji biti podprti z etičnimi cilji, ki predpostavljajo določeno spremembo drže, Sveto pismo bi reklo »spremembo srca«. Že Janez Pavel II. je govoril o potrebi po »spodbujanju in podpiranju ekološkega spreobrnjenja«. Kot je dodal papež, imajo verstva pri tem pomembno vlogo: »Pri pravilnem prehodu k trajnostni prihodnosti je treba  priznati lastne napake, grehe, nagnjenja ali zanemarjanja, treba se je skesati v srcu, spremeniti navznoter, da bi se tako spravili z drugimi, s stvarstvom in s Stvarnikom.« Če hočemo dati trdne temelje delu na Agendi 2030, moramo zavrniti skušnjavo, da bi iskali zgolj tehnokratski odgovor na izzive. Biti moramo pripravljeni pristopiti h globokim vzrokom in dolgoročnim posledicam, je zatrdil papež.

Domorodna ljudstva v središču Agende 2030

Posebej je želel izpostavil položaj domorodnih ljudstev. Čeprav predstavljajo samo 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, pa skrbijo za skoraj 22 odstotkov zemeljske površine. S tem ko živijo na območju Amazonije in Arktike, pomagajo zaščititi okoli 80 odstotkov biotske raznovrstnosti. Poudaril je, da bi domorodna ljudstva morala biti v središču pozornosti Agende 2030 in v središču iskanja novih poti za trajnostno prihodnost.

Celostni razvoj – novo ime za mir

Po treh letih in pol, odkar so bili sprejeti trajnostni razvojni cilji, se je po papeževih besedah treba še bolj zavedati, kako pomembno je pospešiti in prilagoditi dejanja, da bi tako lahko primerno odgovorili na krik zemlje in krik revnih. »Izzivi so kompleksni in imajo mnogovrstne vzroke. Odgovor torej ne more biti drugega kot kompleksen in jasen, spoštljiv do različnih narodnih kulturnih bogastev. Če nas zares skrbi razvoj ekologije, ki je zmožna poskrbeti za škodo, ki smo jo povzročili, ne bi smela biti opuščena nobena znanstvena veja in nobena oblika modrosti, v kar so vključena tudi verstva in njim lastna govorica. Verstva lahko pomagajo pri hoji po poti resničnega celostnega razvoja, kar je novo ime za mir.«