Išči

Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte  (Vatican Media)

Jutranja homilija: Kristusova ljubezen je ljubezen jaz-ti

Med jutranjo homilijo je papež Frančišek spodbudil, naj razumemo nežnost Božje ljubezni v Jezusu do vsakega med nami. Samo tako bomo lahko zares dojeli Kristusovo ljubezen.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti Duh naj nam pomaga, da bomo razumeli Kristusovo ljubezen do nas, in naj pripravi naša srca, da se bomo Gospodu pustili ljubiti, je dejal papež Frančišek med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. Pri homiliji je izhajal iz današnjega berila iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,31-39). Apostol narodov bi se nam lahko zdel nekoliko nadut in preveč zaverovan vase, ko pravi, da nas »niti nadloga, stiska, preganjanje, lakota, nagota, nevarnost, meč ne bodo mogli ločiti od Kristusove ljubezni«.

Gospodova ljubezen nikoli ne zapusti

In vendar smo z Gospodovo ljubeznijo »več kot zmagovalci«. Sv. Pavel je to bil, ker je od trenutka, ko ga je Gospod poklical na poti v Damask, začel razumeti Kristusovo skrivnost. Zaljubil se je v Kristusa, »zajela ga je močna, velika ljubezen, ne neka vsebina iz telenovele«. Bila je to »resna ljubezen«, vse do točke, da je čutil, kako ga Gospod vedno spremlja tako v lepih kot slabih stvareh.

»To je čutil z ljubeznijo. In jaz se sprašujem: ali jaz ljubim tako Gospoda? Ko pridejo težki trenutki, koliko krat bi najraje rekel: 'Gospod me je zapustil, ne ljubi me več.' In bi najraje zapustil Gospoda. A Pavel je bil prepričan, da ga Gospod nikoli na zapusti. V svojem življenju je razumel Kristusovo ljubezen. To je pot, ki nam jo kaže Pavel: pot ljubezni, vedno v dobrem in slabem, vedno. To je Pavlova veličina.«

Ljubezen jaz-ti

Papež Frančišek je nadaljeval, da se Kristusove ljubezni ne more opisati. Je nekaj velikega.

»Ravno On je ta, ki ga je Oče poslal, da bi nas rešil, in to je storil z ljubeznijo, zame je dal življenje. Ni večje ljubezni kot je dati življenje za drugega. Pomislimo na mamo, na ljubezen mame, na primer, ki da življenje za otroka, v življenju ga vedno spremlja, v težki trenutkih … To je ljubezen, ki nam je blizu, Jezusova ljubezen ni abstraktna ljubezen. Je ljubezen jaz-ti, jaz-ti, z vsakim med nami, z imenom in priimkom.«

Jezus, ki joče zaradi nas

In ravno v današnjem odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 13,31-35) vidimo nekaj od te »konkretne Jezusove ljubezni«. Jezus govori o Jeruzalemu in spomni, da je velikokrat »hotel zbrati otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti«, a tega niso hoteli. In joče.

»Ljubezen Kristusa pripelje do joka, joka zaradi vsakega med nami. Nežnost, ki je v tem izrazu. Jezus bi lahko obsodil Jeruzalem, povedal kaj slabega. Pritožuje se, ker se ne pusti ljubiti kakor kokljina piščeta. Ta nežnost Božje ljubezni v Jezusu. In to je Pavel razumel. Če mi ne bomo nikoli čutili, razumeli nežnosti Božje ljubezni v Jezusu do vsakega med nami, nikoli ne bomo mogli razumeti, kaj je Kristusova ljubezen. Takšna je ta ljubezen, vedno čaka, potrpežljivo, je ljubezen, ki igra na tisto zadnjo karto z Judom: 'Prijatelj.' Daje mu pot izhoda vse do zadnjega. Tudi z velikimi grešniki, vse do zadnjega ljubi s to nežnostjo. Ne vem, ali mi mislimo na Jezusa, ki je tako nežen, ki joče, kakor je jokal pred Lazarjevim grobom, kakor joče tukaj, ko gleda Jeruzalem.«

Papež Frančišek je ob koncu homilije povabil, naj se vprašamo, ali Jezus joče zaradi nas, on, ki nam je dal mnogo stvari, medtem ko mi pogosto raje gremo po neki drugi poti. Božja ljubezen postane solza, postane jok, nežen Jezusov jok. In zato se je sv. Pavel zaljubil v Kristusa in nobena stvar ga ni mogla ločiti od njega. 

Audio

Photogallery

Fotografije
Četrtek, 31. oktober 2019, 13:42
Preberite vse >