Jutranja homilija: Zavedati se notranjega boja med dobrim in hudim

Andreja Červek – Vatikan

Jutranjo homilijo je sveti oče oprl na današnje berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 7,18-25) in tako spregovoril o Pavlovem neprestanem notranjem boju med željo, da bi delal dobro, in nezmožnostjo, da bi jo uresničil. Gre za dejansko in pravo vojno, ki se odvija v nas.

Notranji boj vseh nas

Nekdo bi se lahko vprašal, ali Pavel s tem, ko dela hudo, ki ga noče, ni morda v peklu, ali ni poraženec. Pa vendar je svetnik, kajti tudi svetniki čutijo v sebi to vojno. Kot je pojasnil papež, je to pravilo za vse, ta vojna vsakega dne.

»To je boj med dobrim in hudim. A ne med abstraktnim dobrim in abstraktnim hudim, temveč med dobrim, ki nam ga navdihuje Sveti Duh, naj ga delamo, in hudim, h kateremu nas navdihuje hudobni duh. To je boj. Je boj vseh nas. Če bi kdo med nami rekel: 'Ampak jaz tega ne čutim, sem blažen, živim mirno, v miru, ne čutim tega …', bi mu odgovoril: 'Ti nisi blažen, ti si anesteziran, ne razumeš, kaj se dogaja.'.«

Hodimo po cesti življenja, ne da bi gledali

V tem vsakodnevnem boju danes zmagamo v eni bitki, jutri pa bo druga in pojutrišnjem spet druga, vse do konca. Papež je pri tem spomnil na mučence, ki so se morali boriti vse do konca, da bi ohranili vero. Isto je pri svetnikih. Za Malo Terezijo Deteta Jezusa je bila najtežja bitka končni trenutek, na smrtni postelji, kajti čutila je, da jo je hudi duh hotel odtrgati od Gospoda. Obstajajo izredni trenutki boja, a prav tako običajni trenutki vsakega dne. Papež je pri tem spregovoril o današnjem evangeljskem odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 12,54-59), v katerem Jezus množicam in istočasno vsem nam pravi: »Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?«

»Mi kristjani smo velikokrat prezaposleni z mnogimi stvarmi, tudi dobrimi. Kaj pa se dogaja znotraj tebe? Kdo te k temu navdihuje? Kakšna je tvoja duhovna tendenca za to? Kdo te vodi, da to počneš? Običajno je naše življenje kakor življenjska cesta. Hodimo po cesti življenja in medtem ko hodimo po njej, gledamo samo tiste stvari, ki nas zanimajo, ostalih pa ne pogledamo.«

Zavedati se, kaj se dogaja v meni

Boj se vedno odvija med milostjo in grehom, med Gospodom, ki nas hoče rešiti in potegniti ven iz neke skušnjave, ter hudim duhom, ki nas vedno ruši, da bi nas premagal. Papež Frančišek je povabil, naj se vsak med nami vpraša, ali je oseba ceste, ki odide in pride, ne da bi se zavedala, kaj se dogaja, in ali naše odločitve prihajajo od Gospoda ali pa nam jih narekuje naš egoizem in prihajajo od hudiča.

»Pomembno je vedeti, kaj se dogaja v nas. Pomembno je živeti nekoliko 'znotraj sebe' in ne dopustiti, da naša duša postane neka cesta, kjer vsi hodijo. In kako to storimo? Preden končaš dan, vzemi si dve ali tri minute: 'Kaj se je danes pomembnega zgodilo v meni? Ah, ja, tam sem malo čutil sovraštvo, tam sem obrekoval, naredil sem dobro delo … Kdo ti je pomagal delati te stvari, tako dobre kot slabe?' Zastavimo si ta vprašanja, da bomo vedeli, kaj se dogaja v nas. Včasih s to klepetavo dušo, ki jo vsi imamo, vemo, kaj se dogaja v četrti, kaj se dogaja v sosedovi hiši, a ne vemo, kaj se dogaja znotraj nas.«