Nove znamke. Leto družine Amoris Laetitia in pet obletnic
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pontifikat papeža Frančiška 2022
Znamke, ki obeležujejo pontifikat papeža Frančiška v letu 2022, so povezane z dejavnostmi in pobudami v letu družine. Le-to se je pričelo 19. marca 2021, na praznik sv. Jožefa, pet let po izidu posinodalne spodbude Amoris Laetitia. Ob tej priložnosti je potekalo spletno srečanje z naslovom »Naša vsakdanja ljubezen«, na katerem je sveti oče med drugim dejal: »Podpirajmo družino! Branimo jo pred tem, kar ogroža njeno lepoto. Približajmo se tej skrivnosti ljubezni s čudenjem, z obzirnostjo in nežnostjo. In prizadevajmo si varovati njene dragocene in delikatne vezi: otroci, starši, stari starši … Te vezi potrebujemo za življenje, da bi živeli dobro ter bi človeštvo postalo bolj bratsko.«
Papež je Cerkev povabil h konkretnejšemu razmisleku, kako podpirati družino v njenih vsakodnevnih krhkostih, odnosih, naporih in žrtvah. Iz tega razloga je letna izdaja znamk tokrat posvečena vezem in poglavitnim odnosom, ki se jih živi v družini. Želi biti znamenje ljubezni, pozornosti in nežnosti, ki jo papež Frančišek goji do vsakega družinskega člana, še posebej do najbolj ranljivih. V apostolski spodbudi Amoris Laetitia je zapisal: »Hodimo, družine, hodimo naprej! … Ne obupujmo zaradi svojih omejitev, prav tako pa se ne odpovejmo prizadevanju za polnost ljubezni in občestva, ki nam je obljubljena.« (AL 235)
V okviru serije »Pontifikat papeža Frančiška 2022« bodo izšle štiri znamke: znamka v vrednosti 1,10 evra je posvečena zakramentu svetega zakona, na njej pa je upodobljen papež Frančišek, ki je 14. septembra 2014 v baziliki sv. Petra poročil dvajset parov; znamka za 1,15 evra predstavlja družino in prikazuje svetega očeta, ki krščuje otroka na praznik Gospodovega krsta; znamka za 2,40 evra prikazuje papeža, ki blagoslavlja otroka, znamka za 3 evre pa je posvečena starim staršem: na njej sveti oče pozdravlja starejšo gospo med eno izmed avdienc.
Velika noč 2022
Tudi letošnja velikonočna vatikanska znamka je v znamenju leta družine Amoris Laetitia. Papež Frančišek je v istoimenski apostolski spodbudi dejal, da je življenje zakoncev polna soudeležba pri Kristusovi velikonočni skrivnosti in njegovem vstajenju: »Če družini uspe, da se osredotoči na Kristusa, On povezuje in razsvetljuje celotno družinsko življenje. Bolečine in bojazni se doživljajo v občestvu z Gospodovim križem in objem z Njim omogoča prenašanje najhujših trenutkov. V grenkih dnevih družine obstaja vez z zapuščenim Jezusom, kar lahko prepreči ločitev družine. Družine postopoma "z milostjo Svetega Duha preko zakonskega življenja uresničujejo svojo svetost, tudi s tem, da se soudeležujejo skrivnosti Kristusovega križa, ki težave in trpljenje spreminja v daritev ljubezni." Po drugi strani pa družina doživlja trenutke veselja, počitka ali praznovanja in tudi spolnost kot soudeležbo pri polnosti življenja Njegovega vstajenja. Zakonca z različnimi vsakodnevnimi dejanji oblikujeta tisti "teologalni prostor, v katerem je mogoče izkusiti mistično navzočnost vstalega Gospoda."« (AL 317)
Vrednost velikonočne znamke je 1,15 evra, oblikoval pa jo je španski slikar Raúl Berzosa. Navdih zanjo je dobil pri bizantinski ikoni spusta v pekel, ki prikazuje Kristusa, ki za roko drži Adama in Evo. Na znamki vstali Kristus drži za roko zakonca, ki sta ovita v vstajenjsko zastavo, kar pomeni, da sta tudi onadva soudeležena pri velikonočni skrivnosti. Pogled vstalega Gospoda je usmerjen k nevesti, kar spominja na dejstvo, da je bilo oznanilo vstajenja zaupano prav ženi, Mariji Magdaleni, ki jo je papež razglasil za apostolko apostolov.
500-letnica izvolitve papeža Hadrijana VI.
Vatikanska filatelija bo obeležila 500-letnico izvolitve papeža Hadrijana VI. Adriaan Floriszoon Boeyens je bil zadnji neitalijanski papež vse do izvolitve Janeza Pavla II., zadnji papež iz Svetega rimskega cesarstva ter edini nizozemskega izvora. Rodil se je leta 1459 v Utrechtu. Bil je domači učitelj bodočega cesarja Karla V., ki ga je kasneje imenoval za velikega inkvizitorja v Španiji. Papeža Leona X., ki ga je leta 1517 imenoval za kardinala, je nasledil januarja leta 1522. Po padcu Rodosa (21. decembra 1522) si je prizadeval za ponovno vzpostavitev miru med krščanskimi knezi Evrope. Njegovo mirovniško delovanje je bilo predstavljeno na različnih konzistorijih (11., 23. februarja, 23. marca 1523) ter s pismi z dne 3. marca Karlu ter kraljem Francije, Anglije in Portugalske. V buli z dne 30. aprila 1523 je za celotno krščanstvo določil triletno premirje. K temu mirovnemu načrtu sta pripomogla tudi imenovanje dominikanskega kardinala Caetana za legata na Madžarskem ter imenovanje kardinala Wolseyja, nadškofa Yorka, za papeškega legata v Angliji. Umrl je le leto dni po izvolitvi za papeža, zato ni mogel učinkoviteje uresničevati svojih mirovniških namenov. Večina uradnih dokumentov Hadrijana VI. je izginila kmalu po njegovi smrti.
1900-letnica mučeništva sv. Marcijana
Vatikan se bo s posebno znamko spomnil tudi 1900. obletnice mučeništva svetega Marcijana, v času preganjanja cesarja Hadrijana. Po izročilu je lik tega svetnika po eni strani povezan z Jezusovimi učenci, po drugi strani pa s prvimi evangelizatorji v Padski nižini. Rojen je bil v poganski družini, spreobrnil pa naj bi ga sv. Barnaba, ki je spremljal sv. Pavla na njegovih potovanjih. Nato naj bi ga v krščanski veri potrdil sveti Sirus, prvi škof v Pavii in eden najbolj dejavnih oznanjevalcev na področju severne Italije. On je bil tudi tisti, ki je prvi oznanjal evangelij v Tortoni, kmalu zatem pa je njegovo delo prevzel Marcijan, ki je postal prvi škof mesta. Njegove relikvije, ki jih je na levem bregu reke Scrivia našel škof sveti Inocenc (njegov naslednik iz 4. stoletja), hranijo v katedrali v Tortoni. Leta 1875 je baron Guidobono Cavalchini Garofoli na kraju Marcijanovega mučeništva dal zgraditi novo kapelo ob obhajanju 1800-letnice nastopa škofovske službe svetega mučenca.
Dvestoletnica rojstva Giovannija Battista de Rossija
Z znamko v vrednosti 2,50 evra pa se želi vatikanska filatelija spomniti Giovannija Battista de Rossija (1822 – 1894), ki velja za utemeljitelja sodobne krščanske arheologije. 23. februarja letos bo namreč minilo dvesto let od njegovega rojstva. Bil je scriptor, kasneje pa tudi vodja Vatikanske apostolske knjižnice in prvi tajnik Komisije za sakralno arheologijo, ki jo je leta 1852 ustanovil papež Pij IX. Poleg tega je bil ustanovitelj in urednik Biltena krščanske arheologije, prve specializirane revije na tem področju. Pričel je z objavami kritične izdaje vseh krščanskih napisov v Rimu (do 7. stoletja), napisal pa je tudi več znanstvenih prispevkov in pomembno zbirko knjig Krščanski podzemni Rim – gre za poglobljeno študijo glavnih rimskih katakomb, ki jo je obdelal in uredil po svojih pomembnih odkritjih. Zaradi izjemnih odkritij o pričevanju krščanstva v prvih stoletjih, metod raziskovanja in izkopavanja ter prizadevanja za širjenje ugotovitev, je bil de Rossi že v svojem času mednarodna referenčna točka na tem področju. Ob dvestoletnici njegovega rojstva Papeški inštitut za krščansko arheologijo in Papeška komisija za sakralno arheologijo pripravljata mednarodni simpozij, ki bo potekal 23. in 24. februarja 2022.
Druga obletnica Statio Orbis
Z lističem z znamko v vrednosti 3 evrov in s poštnim žigom prvega dne pa bo Vatikan spomnil na drugo obletnico Statio Orbis, izredno molitev in blagoslov mestu in svetu papeža Frančiška. 27. marca 2020 je sveti oče na praznem in deževnem Trgu svetega Petra Marijinemu varstvu izročil svet, ki ga je prizadela pandemija. Podobe tega trenutka so se dotaknile src vseh in jih bomo težko pozabili. Po dveh letih bo ta dan molitve in upanja obeležil poseben poštni listič. Na njem je upodobljen sveti oče, ko se sam po stopnicah vzpenja proti ploščadi bazilike sv. Petra. Kasneje je v intervjuju za Dikasterij za komunikacijo o tem dogodku dejal: »Hodil sem tako, sam, razmišljal sem o samoti tolikih ljudi ... vključujoča misel, misel z glavo in srcem, skupaj ... Čutil sem vse to in hodil. … Bil sem v stiku z ljudmi. Nikoli nisem bil sam, v nobenem trenutku.« Svetemu očetu sta dajala moč, tolažbo in upanje križ iz cerkve sv. Marcela (Via del Corso), ki so ga Rimljani skozi stoletja nosili v procesijah, da bi izprosili konec epidemij, in Marijina ikona Salus Populi Romani, ki od nekdaj varuje večno mesto. Ves svet je spremljal omenjeni dogodek in molil skupaj z rimskim škofom. Poleg znamke so na lističu zapisane naslednje besede svetega očeta: »Kot učence iz evangelija nas je iznenada presenetil nepričakovan in divji vihar. Zavedli smo se, da smo vsi na istem čolnu, vsi krhki in izgubljeni, obenem pa pomembni in potrebni, vsi poklicani, da skupaj veslamo, vsi potrebni vzajemne tolažbe.«
400 let od prve skupinske kanonizacije
Skupaj z omenjenimi znamkami bo 22. februarja Vatikan izdal tudi letalsko pismo v vrednosti 2,40 evra. Z njim bo obeležil 400 let od prve skupinske kanonizacije, ki je potekala 12. marca 1622 v baziliki sv. Petra. Papež Gregor XV. je tedaj za svetnike razglasil Izidorja, kmeta iz Madrida, ki se je posvečal dejavni ljubezni in molitvi, karmeličanko Terezijo Avilsko, ustanovitelja oratorija Filipa Nerija, ustanovitelja Družbe Jezusove Ignacija Lojolskega in jezuita Frančiška Ksaverija. Prvotno je bilo mišljeno, da bo kanonizacija namenjena samo Izidorju, ker pa je bil januarja 1622 postopek za kanonizacijo drugih štirih blaženih že skoraj končan, se je Kongregacija za obrede odločila, da bo istočasno razglašenih vseh pet novih svetnikov. Glede na sloves omenjenih svetnikov je bila ta kanonizacija dogodek, ki se je zapisal v zgodovino. Na ovojnici je upodobljen detajl slike neznanega avtorja, ki prikazuje pet svetnikov in je nastala približno deset let po kanonizaciji. Njen naročnik je bil notar Antonio Antonacci, ki je upodobljen na dnu slike. Sliko hranijo v cerkvi samostana svete Marije iz Loreta v kraju Toro. Na prostoru za znamko pa je upodobljena medalja, ki so jo skovali ob kanonizaciji, ki je zaznamovala drugo leto pontifikata Gregorja XV. Shranjena je v numizmatičnem kabinetu Vatikanske apostolske knjižnice, prikazuje pa papeža Gregorja XV. med branjem dekreta o kanonizaciji petih svetnikov; obdajajo ga škofje in duhovniki, ki klečijo ob njem, podoba goloba nad svetim očetom pa spominja, da ga vodi Sveti Duh.
Filatelistična kuverta 2022
Filatelistična kuverta 2022, ki je prav tako v znamenju leta družina Amoris Laetitia, želi izpostaviti pomen družinske povezanosti in ljubezni. Na levi strani je upodobljen papež Frančišek, ki pozdravlja družino, na sredini pa so zapisane besede, ki jih je izrekel med opoldansko molitvijo 27. decembra 2020. Ob prazniku Svete Družine je povabil, da bi ponovno odkrili »ideal zakonske in družinske ljubezni tako, kot je bilo poudarjeno v Apostolski spodbudi Amoris Laetitia.«
Na prostoru za znamko je natisnjena podoba tapiserije z naslovom Zakon avtorja Camiliana Demetrescuja (1924-2012). Spada v cikel devetih tapiserij, ki jih je papež Benedikt XVI. prejel v dar leta 2018 in so trenutno razstavljene v galeriji dvorane Pavla VI. v Vatikanu.
