V pripravi na 41. apostolsko potovanje: Prizorišča srečanj

Sándorjeva palača

Z mednarodnega budimpeškega letališča bo sveti oče odšel do Sándorjeve palače, kjer bo potekala sprejemna slovesnost ter srečanji z madžarsko predsednico in premirjem. Nahaja se na področju Budimskega gradu in je od leta 2003 uradna rezidenca predsednika Republike Madžarske.
Ta veličastna stavba v neoklasicističnem slogu je bila prvotno zgrajena za bogato in aristokratsko družino Sándor med letoma 1803 in 1806 po načrtih Mihalyja Pollacka, enega najpomembnejših arhitektov madžarskega klasicizma. Večino časa je Sándorjeva palača služila kot vladna stavba in v njej so prebivali uradniki, med njimi 19 različnih predsednikov vlad. Med drugo svetovno vojno je bila porušena in njena zunanjost je bila obnovljena šele leta 1989. Obnova, notranjosti, ki je zasnovana v baročnem slogu, je potekala med letoma 2000 in 2002. V palači je več salonov: Modri se uporablja predvsem za velika srečanja, najelegantnejši prostor v stavbi je Rdeči salon, Zrcalna dvorana pa je namenjena razkošnim sprejemom, protokolarnim dogodkom in gala večerjam diplomatskega zbora. Stavba je za javnost odprta enkrat letno, in sicer v začetku jeseni, ko na Madžarskem potekajo dnevi kulturne dediščine.

Nekdanji karmeličanski samostan

Sveti oče bo iz Sándorjeve palače odšel v nekdanji karmeličanski samostan, ki se nahaja v neposredni bližini. Danes je sedež madžarske vlade, tam pa bo potekalo srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskim zborom. Zgodovina stavbe sega v konec leta 1200, ko je pripadala frančiškanskemu redu. Turki so leta 1541 cerkev, ki je stala na tem mestu, uničili in zgradili mošejo, ki je bila med ponovno osvojitvijo Budima prav tako porušena. Karmeličanski red je samostan zgradil leta 1736, cesar Jožef II. pa je leta 1784 red razpustil in stavbo spremenil v gledališče za zabavo vladnih uradnikov. Le-to je gostilo tudi znane dogodke, kot je bil koncert Ludwiga van Beethovna 7. maja 1800, na katerega danes spominja spominska plošča ob vhodu. Stavba je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana in je šele leta 1978 po obnovi ponovno odprla svoja vrata za javnost. Nekdanji samostan je nato leta 2001 postal last Narodnega plesnega gledališča, pa nadaljnji prenovi pa je od leta 2019 v njem sedež kabineta predsednika vlade.

Konkatedrala sv. Štefana

V petek popoldan se bo papež Frančišek srečal s škofi, duhovniki, diakoni, posvečenimi osebami, semeniščniki in pastoralnimi delavci v baziliki svetega Štefana, prvega ogrskega kralja. Cerkev so začeli graditi leta 1851, končana pa je bila leta 1906 in posvečena v prisotnosti cesarja Franca Jožefa I. Ob 900. obletnici smrti svetega Štefana, zavetnika Budimpešte, je bila leta 1938 povzdignjena v baziliko. Med drugo svetovno vojno je cerkev, tako kot večina mesta, utrpela veliko škodo, tako da je bilo treba zamenjati celotno strešno konstrukcijo. Leta 1983 so se začela obnovitvena dela, ki so trajala 20 let. 96 metrov visoka bazilika ima kupolo in dva zvonika in je zgrajena v obliki grškega križa. Na pročelju so upodobljeni marmorni kipi dvanajstih apostolov ter napis »Jaz sem pot, resnica in življenje«. V zvonikih je šest zvonov, med njimi je tudi največji zvon na Madžarskem, ki tehta približno 90 ton. Notranjost katedrale je bogato okrašena s 55 vrstami madžarskega marmorja, osrednja kupola pa z mozaikom Karolyja Lotza. V baziliki se nahajajo tudi druge pomembne umetnine velikih madžarskih umetnikov, Dvorana zakladnice, v kateri so predmeti velike vrednosti, čudovite orgle iz leta 1905, posebej pomenljiva pa je kapela Svete desnice, kjer od leta 1945 hranijo za Madžare najpomembnejšo relikvijo: mumificirano desno roko kralja Štefana, utemeljitelja ogrske države in tamkajšnje Cerkve.

Inštitut blaženega Lászla Batthyányja-Strattmanna

Papež bo v soboto dopoldan obiskal otroke v Inštitutu blaženega Lászla Batthyányja-Strattmanna. Gre za vrtec in osnovno šolo, ki ju obiskujejo slepi in slabovidni otroci ter otroci s posebnimi potrebami. Poleg specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov so jim na voljo najsodobnejša izobraževalna in fizioterapevtska oprema, bazen in telovadnica. Dom za slepe otroke je vse do svoje smrti leta 2021 vodila sestra Anna Fehér, »madžarska mati Terezija«, kot so jo imenovali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je pedagoginja, zadnja madžarska sestra iz reda sv. Elizabete Ogrske in tudi sama slabovidna. Leta 1982 je s pomočjo kardinala Lászla Lékaia v stanovanju, velikem le 100 kvadratnih metrov, ustanovila dom za slabovidne otroke. Ker je bil prostor premajhen, da bi lahko sprejel številne otroke, ki so potrebovali pomoč, so dom leta 1989 preselili v sedanje večje prostore, kjer so sprejeti tudi gibalno ovirani slabovidni otroci. Ustanovo od leta 2016 upravlja organizacija »Kolping«, ki deluje v okviru Madžarske škofovske konference.

Cerkev sv. Elizabete Ogrske

Po zasebnem obisku slepih in slabovidnih otrok se bo papež Frančišek odpravil v cerkev sv. Elizabete Ogrske na Trgu vrtnic, kjer bo potekalo srečanje z revnimi in begunci. 

Stavbo, ki se nahaja v judovski četrti mesta, so začeli graditi leta 1895, ko se je zaradi porasta števila katoličanov v tem okrožju pojavila potreba po novi cerkvi in župniji. Načrt je izdelal arhitekt Imre Steindl, profesor na Akademiji znanosti, ki je znan tudi po gradnji madžarskega parlamenta. Slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna se je udeležil tudi Franc Jožef. Cerkev je bila posvečena leta 1901. Arhitekt je tradicionalni francoski gotski slog združil s sodobnimi tehničnimi rešitvami. Stavba s tremi ladjami in prečno ladjo ima dva 76 metrov visoka stolpa in pročelje, ki ga krasi rozeta. Nad vhodom so kipi Device Marije, svetega Štefana, svetega Ladislava, klečečega angela ter državni in mestni grb. Cerkev ima površino 1800 kvadratnih metrov in lahko sprejme 2600 ljudi. Ob 700-letnici smrti svete Elizabete Ogrske, ki se je odlikovala s služenjem pomoči potrebnim, so leta 1931 pred cerkvijo postavili kip svetnice, ki je bila hči ogrskega kralja Andreja II. Med drugo svetovno vojno je bila stavba močno poškodovana. Cerkev je bila obnovljena in restavrirana zahvaljujoč Fundaciji župnije svete Elizabete, ki je bila ustanovljena leta 1992, in je tako ponovno pridobila svoj nekdanji sijaj.

Športna dvorana Papp László

V soboto popoldan pa bo na sporedu srečanje z mladimi v športni dvorani Papp László. Gre za največjo pokrito športno dvorano v Budimpešti, ki sprejme do 12.500 obiskovalcev. Stavba, ki je namenjena športnim in kulturnim dogodkom, konferencam, razstavam ter zabavnim programom, je bila leta 2003 zgrajena na mestu nekdanje športne dvorane, ki jo je leta 1999 uničil požar. Poimenovali so jo po slavnem madžarskem boksarskem šampionu Lászlu Pappu.

Trg Kossutha Lajosa

Vrhunec papeževega potovanja na Madžarskem bo nedeljska sveta maša na trgu Kossutha Lajosa, narodnega heroja in vodje madžarske revolucije leta 1848. Na Trgu stoji neogotska stavba madžarskega parlamenta, simbol prestolnice, Etnografski muzej ter Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja. Poleg zgodovinskih stavb so na glavnem nacionalnem trgu tudi nekateri spomeniki, obeležja in kipi.

Fakulteta za informatiko in bioniko

Zadnje srečanje med apostolskim potovanjem v Budimpešti pa bo namenjeno predstavnikom sveta univerz in kulture. Potekalo bo na Fakulteti za informatiko in bioniko Katoliške univerze Péter Pázmány. Gre za edino fakulteto v Evropi, ki združuje študij elektrotehnike in računalništva z molekularno in nevronsko biologijo ter medicino. Študijski program, ki ga je razvilo trideset mednarodno priznanih raziskovalcev in profesorjev, usposablja inženirje informatike s poudarkom na znanostih o človeškem organizmu, zlasti s področja nevronskega in imunskega sistema ter genetike. Fakulteta letos obhaja 25-letnico delovanja.