V pripravi na 41. apostolsko potovanje: Budimpešta

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Budimpešta, ki jo imenujejo tudi »Biser Donave«, je največje madžarsko mesto, ki ima približno 1,8 milijona prebivalcev. Meje sodobnega mesta so bile določene leta 1873 z združitvijo hribovitih mest Budim in Óbuda na zahodnem ter Pešta na ravninskem vzhodnem bregu Donave. Poleg tega, da je Budimpešta sedež vlade, je že od nekdaj pomembno politično, kulturno in industrijsko središče, prometno vozlišče in priljubljena turistična destinacija. Mesto je nastalo iz keltske naselbine ob Donavi na območju, ki je bilo poseljeno že v prazgodovini. Njegov razvoj sega v začetek 2. stoletja našega štetja, ko je postal glavno mesto spodnjepanonske province Akvinkum v Rimskem cesarstvu. Konec 9. stoletja je dinastija Árpád na tem območju ustanovila Madžarsko kraljestvo, kjer je bil kronan prvi krščanski ogrski kralj Štefan I. (1000-1038). Leta 1241 je mongolska invazija uničila naselji Budim in Pešta. Po tem vdoru je kralj Bela IV. utrdil obe mesti in zgradil grad v Budimu. Leta 1361 je Budim postal glavno mesto Madžarske ter posebno pomembno kulturno in izobraževalno središče, zlasti pod vladavino Matije Korvina (1458-1490). Leta 1526 je Pešta padla v roke Osmanov, leta 1541 pa tudi Budim. Obe mesti so leta 1686 ponovno osvojili Avstrijci. Čez slabih dvesto let, leta 1867, je nastalo Avstro-Ogrsko cesarstvo. Novo upravno središče mesta se je razvilo na vzhodnem bregu okrožja Pešta. Pod Habsburžani je mesto doživelo razcvet, zgrajene so bile številne cerkve in javne zgradbe. Leta 1784 je Jožef II. tam ustanovil univerzo, leta 1849 pa je bil odprt prvi stalni most čez Donavo, svetovno znani Verižni most. Leta 1873, ko sta se mesti Budim in Pešta dokončno združili, je Budimpešta postala drugo najpomembnejše mesto v Avstro-Ogrski, takoj za Dunajem. Ob koncu prve svetovne vojne je Avstrija priznala neodvisnost Madžarske, po drugi svetovni vojni pa je Budimpešta postala glavno mesto satelitske države Sovjetske zveze. Leta 1956 se je mesto uprlo sovjetski oblasti, vendar so revolucijo nasilno zatrle enote Rdeče armade. Komunizem je propadel leta 1989, država pa je leta 2004 postala članica Evropske unije.