V pripravi na 41. apostolsko potovanje: Cerkev na Madžarskem

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Začetki v 11. stoletju

Zgodovina Cerkve na Madžarskem je tesno povezana z zgodovino nastanka države. Utemeljitelj obeh je bil namreč sveti Štefan Ogrski (ok. 969‒1038) iz dinastije Arpadovcev. Med kronanjem 25. decembra leta 1000 je prejel naziv »apostolski kralj«. Uredil je politično in tudi versko življenje svojega ljudstva: 39 grofij je združil v eno kraljestvo ter postavil temelje trdne krščanske nacionalne kulture. V času njegove vladavine so bile zgrajene cerkve in samostani, med njimi tudi znamenita benediktinska opatija svetega Martina v Pannonhalmi. Ustanovljenih je bilo deset škofij, vključno s škofijo Esztergom, ki je sedež nadškofa in madžarskega primasa.

Po smrti Štefana I., ki je bil razglašen za svetnika leta 1083, je bila država vpletena v »investiturni boj« med cesarstvom in papeštvom ter se postavila na stran papeža. V tem obdobju sta se država in Cerkev utrdili, v 14. stoletju pa so bile pod vladavino Ludvika Velikega ustanovljene štiri nove škofije: Nagyvárad, Nitra (v današnji Slovaški), Csanád in Nagyszeben (danes Sibiu v Romuniji).
V obdobju protestantske reformacije je večina Madžarov zapustila katoliško vero, mnogi pa so se vrnili po priključitvi države v Habsburško monarhijo v 17. stoletju zahvaljujoč delovanju misijonarjev. Protagonist protireformacije v državi je bil jezuitski kardinal Péter Pázmány (1570‒1637), eszstergomski nadškof in ustanovitelj prve madžarske katoliške univerze, univerze v Nagyszombatu (danes Trnava, Slovaška). V 18. stoletju sta cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. z ozemlja monarhije, torej tudi s področja Madžarske, izgnala več redovnih skupnosti.

Odnosi med Cerkvijo in državo med obema vojnama

Leta 1920, dve leti po razpadu Avstro-Ogrske, sta Sveti sedež in neodvisna Madžarska pod vodstvom regenta Miklósa Horthyja vzpostavila diplomatske odnose, ki so trajali vse do sovjetske okupacije leta 1945. Državi nista podpisali konkordata, temveč le »preprost dogovor«, ki je urejal postopke za imenovanje škofov in vojaškega ordinarija.

Leta komunističnega režima

Sovjetska okupacija ob koncu druge svetovne vojne je pomenila tudi začetek preganjanja Cerkve. Številni katoliški verski voditelji so bili zaprti ali umorjeni (nekateri izmed njih so po letu 1989 dosegli čast oltarja), Cerkev je bila razlaščena, njene šole so bile nacionalizirane (1948), redovi pa razpuščeni (1950). Leta 1957 je bil sprejet ukrep, ki je Svetemu sedežu onemogočil upravljanje škofij – vse do 15. septembra 1964, ko je bil v Budimpešti podpisan sporazum, ki je Apostolskemu sedežu podelil pravico do imenovanja škofov.

Kardinal József Mindszenty

Vodilna osebnost upora proti komunističnemu režimu je bil kardinal József Mindszenty (1892‒1975), ki ga je papež Frančišek leta 2019 razglasil za častitljivega Božjega služabnika. Od leta 1945 je bil esztergomski nadškof in madžarski primas, leto kasneje pa ga je Pij XII. imenoval za kardinala. Leta 1948 je bil aretiran, mučen in v montiranem procesu obsojen zaradi veleizdaje in vohunstva. Osvobojen je bil med vstajo leta 1956, po osmih letih zapora je dobil politični azil na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti in je več let zavračal povabilo, da se zatekel v Vatikan. Tja je prišel šele leta 1971, nato pa se je naselil na Dunaju, kjer je umrl leta 1975. Leta 1991 so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni iz Mariazella v Avstriji v kripto bazilike v Esztergomu. Njegov grob je leta 1991 obiskal tudi papež Janez Pavel II., ki je dejal, da je bilo kardinalovo življenje »dragoceno pričevanje zvestobe Kristusu in Cerkvi ter ljubezni do domovine«.

Po koncu komunizma

Po koncu komunističnega režima je Cerkev v skladu z novo zakonodajo o verski svobodi, ki je bila sprejeta leta 1990, lahko nadaljevala s svojimi dejavnostmi. Februarja istega leta je vlada ponovno vzpostavila diplomatske odnose s Svetim sedežem.

Papež Janez Pavel II. je Madžarsko obiskal dvakrat: avgusta leta 1991 in septembra leta 1996. Prav tako pa je v baziliki svetega Petra za blaženega razglasil prvega Madžara po padcu komunizma: msgr. Vilmosa Apora, škofa in mučenca, ki so ga sovjetski vojaki umorili na veliki petek leta 1945 (2. aprila).

Cerkev na Madžarskem danes

Danes se za katoličane opredeljuje dobrih 61 % prebivalcev Madžarske. Cerkev v tej državi je razdeljena na 17 okrožij, v katerih deluje 2048 župnij in 168 drugih pastoralnih centrov. Škofov je 37, škofijskih duhovnikov 1644, redovnikov 323, stalnih diakonov 167, redovnic 579, članov svetnih ustanov 97, laičnih misijonarjev 54, katehetov pa 2302. Malo semenišče obiskuje 19 dijakov, v bogoslovnem semenišču pa je 287 študentov.Katoliška Cerkev na Madžarskem ima v lasti ali vodi 548 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter 45 visokih šol in univerz, ki jih obiskuje skupno 156.194 otrok in mladih.
Na karitativnem in socialnem področju pa Cerkev skrbi za 5 bolnišnic, 5 ambulant, 65 domov za ostarele, invalide in osebe s posebnimi potrebami, 48 sirotišnic in otroških jasli, 12 družinskih svetovalnic, 4 socialne centre za vzgojo ali prevzgojo ter 89 drugih ustanov.