Išči

Vatican News
Papež Frančišek v Bariju Papež Frančišek v Bariju  (Vatican Media)

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (17.–23. februar 2020)

Med temami prejšnjega tedna so bili krotkost, globalni edukativni pakt, zakrknjeno srce; v Bariju pa je odmevala papeževa obsodba držav, ki najprej govorijo o miru, zatem pa prodajajo orožje.

Andreja Červek – Vatikan

Papež v Bariju na srečanju o Sredozemlju

V nedeljo, 23. februarja, se je sveti oče v Bariju pridružil udeležencem srečanja o Sredozemlju kot meji miru. V govoru škofom je dejal, da je zadnji cilj vsake človeške družbe vedno mir: »Nobene pametne alternative ni za mir, kajti vsak načrt izkoriščanja in nadvlade posurovi tistega, ki napada, in tudi tistega, ki je napaden. S tem razodeva kratkovidno pojmovanje resničnosti, saj s tem ne prikrajša za prihodnost samo drugega, ampak tudi samega sebe. Tako videna vojna je torej zgrešenost vsakega človeškega in božanskega projekta. Dovolj je obisk kakšne pokrajine, prizorišča sporov, da bi se zavedali, kako se zaradi sovraštva vrt spremeni v zapuščeno in negostoljubno zemljo in zemeljski raj v pekel. K temu hočem dodati še velik greh hinavščine, ko na mednarodnih simpozijih, srečanjih številne države govorijo o miru in potem prodajajo orožje državam, ki so v vojni. To se imenuje: velika hinavščina.«

Papež Frančišek je v Bariju daroval tudi sveto mašo in med drugim razmišljal o ljubezni do sovražnikov: »Naj te ne skrbi hudobija drugih, tistih, ki o tebi slabo mislijo. Namesto tega začni razoroževati svoje srce iz ljubezni do Jezusa. Kdor namreč ljubi Boga, v srcu nima sovražnikov. Čaščenje Boga je nasprotno kulturi sovraštva. In proti kulturi sovraštva se bori tako, da se zoperstavi kultu pritoževanja. Kolikokrat se pritožujemo zaradi tega, česar ne dobimo, zaradi tega, kar ne gre! Jezus ve, da mnogo stvari ne gre, da bo vedno kdo, ki nam bo želel hudo, tudi kdo, ki nas bo preganjal. Vendar pa nam pravi le, naj molimo in ljubimo. To je Jezusova revolucija, največja v zgodovini: od sovražnika, ki ga sovražimo do sovražnika, ki ga ljubimo; od kulta pritoževanja do kulture daru. Če smo Jezusovi, je to pot, ki ji moramo slediti.«

Kateheza: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali«

Papež Frančišek je pri katehezi med splošno avdienco govoril o tretjem blagru iz Matejevega evangelija: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (Mt 5,5). Kot je zatrdil, krotka oseba je usmiljena, bratska in polna zaupanja. »Krotak je torej tisti, ki 'deduje' najodličnejše ozemlje. Ni nek bojazljivec, nek slabotnež, ki si najde zasilno moralo, da bi tako ostal zunaj problemov. Vse prej kot to! Je oseba, ki je prejela dediščino in je ne želi zapraviti. Krotak človek ni ustrežljivec, ampak je Kristusov učenec, ki se je naučil braniti precej drugačno deželo. Brani svoj mir, brani odnos z Bogom, brani svoje darove, Božje darove, ko skrbi za usmiljenje, bratstvo, zaupanje, upanje. Kajti krotke osebe so usmiljene, bratske, polne zaupanja, so osebe z upanjem.«

Globalni edukativni pakt mora biti revolucionaren

S svetim očetom so se srečali udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo. Spregovoril je o nekaterih potezah, ki so tipične za vzgojo oz. edukacijo, ter spomnil, da bo 14. maja 2020 potekal dan za »globalni edukativni pakt«. Kot je pojasnil, gre za poziv, namenjen vsem, ki zasedajo politična, administrativna, verska in vzgojno-izobraževalna odgovorna mesta, da ponovno predlagajo tako imenovano »edukativno vas«. Cilj srečanja ni priprava programov, ampak »poiskati skupen korak za okrepitev prizadevanja za in z mladimi generacijami«, »obnoviti gorečnost za bolj odprto in bolj vključujočo edukacijo, ki je zmožna potrpežljivega poslušanja, konstruktivnega dialoga in vzajemnega razumevanja«. Edukativni pakt ne sme biti nek navaden pravilnik, ne sme biti skupek pozitivizmov, ampak mora biti revolucionaren.

Pri papežu duhovniki in menihi vzhodnih pravoslavnih Cerkva

Skupini mladih duhovnikov in menihov vzhodnih pravoslavnih Cerkva je papež dejal, da je vsak obisk vedno izmenjava darov, pri tem pa spomnil na Devico Marijo: »Ko je Božja Mati obiskala Elizabeto, je z njo delila veselje ob Božjem daru, ki ga je prejela. In Elizabeta, ki je sprejela Marijin pozdrav in ob čemer je dete v njenem telesu poskočilo, je bila napolnjena z darom Svetega Duha in je podelila blagoslov svoji sorodnici« (glej Lk 1,39-42). Kakor Marija in Elizabeta tako imajo tudi Cerkve različne darove Duha, ki jih lahko med seboj podelijo, je pojasnil Frančišek: »Ko se mi, kristjani različnih Cerkva, med seboj obiščemo, se srečamo v Gospodovi ljubezni, imamo milost, da si izmenjamo te darove. Sprejmemo lahko, kar je Duh posejal v drugega kakor dar za nas. V tem smislu vaš obisk ni samo priložnost za poglobitev poznavanja katoliške Cerkve, ampak je tudi za nas katoličane priložnost, da sprejmemo dar duha, ki je v vas. Vaša navzočnost nam omogoča to izmenjavo darov in je razlog za veselje.«

Sveti oče sprejel člane Papeškega sveta za razlago zakonskih besedil

Sveti oče je v avdienco sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za razlago zakonskih besedil. »Papeški svet za razlago zakonskih besedil preko različnih pobud poleg tega nudi svojo pomoč Pastirjem delnih Cerkva in škofovskim konferencam pri pravilni interpretaciji in izvajanju prava; bolj v splošnem, pri širjenju njegovega poznavanja in pozornosti nanj. Potrebno je ponovno pridobiti in poglobiti pravi pomen prava v Cerkvi, Kristusovem mističnem telesu, kjer je najpomembnejša Božja beseda in zakramenti, medtem ko je vloga zakonske določbe nujna, vendar podrejena ter v službi občestva. Primerno je, da Dikasterij pomaga razmišljati o pristni pravni formaciji v Cerkvi, ki naj vodi k razumevanju pastoralnosti kanonskega prava, njegove pomoči za blagor duš (kan. 1752), potrebe po spoštovanju kreposti pravičnosti, ki mora biti vedno potrjena in zagotovljena.«

Iz kapele Doma sv. Marte

Dvakrat v prejšnjem tednu smo lahko prisluhnili homiliji papeža Frančiška med mašo v kapeli Doma sv. Marte. V torek je govoril o odprtem srcu, ki je polno sočutja, ter posvaril pred zakrknjenostjo: »Ko srce postane zakrknjeno, ko srce otrdi, pozabi. Pozabi na milost odrešenja, pozabi na zastonjskost. Zakrknjeno srce vodi v prepire, vodi v vojne, vodi v egoizme, vodi v uničenje brata, kajti ni sočutja. Sporočilo največje odrešitve je, da je Bog imel sočutje do nas. Tisti evangeljski refren, ko Jezus vidi neko osebo v boleči situaciji in se mu ta zasmili. Jezus je Očetovo sočutje. Jezus je klofuta vsaki zakrknjenosti srca.«

Mej jutranjo homilijo v četrtek zjutraj pa je dejal, da biti kristjani pomeni sprejeti Jezusovo pot ponižanja. Izpovedati Jezusa je sprejeti pot ponižnosti in ponižanja. In ko Cerkev ne gre po tej poti, postane posvetna. »Ko vidimo veliko dobrih kristjanov, z dobro voljo, a ki mešajo vero z družbenim pojmom dobrote, prijateljstva; ko vidimo veliko klerikov, ki pravijo, da sledijo Jezusu, a iščejo le časti, razkošne poti, posvetne poti, ne iščejo Jezusa – iščejo sami sebe. Niso kristjani. Pravijo, da so kristjani, ampak samo po imenu, kajti ne sprejmejo Jezusove poti, poti ponižanja.«

In še …

Prejšnji teden je v Vatikan na uradno srečanje s papežem Frančiškom prišel azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev. Od 17. do 19. februarja pa je v Vatikanu potekalo srečanje sveta kardinalov, ki se ga je udeležil tudi sveti oče. 

Ponedeljek, 24. februar 2020, 14:28