Išči

Vatican News
2020.02.13 Messa Santa Marta

Papež med jutranjo homilijo o odprtem srcu, ki je polno sočutja

Med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek spodbudil, naj ne pozabimo milosti odrešenja, ki srcu pomaga postati iskreno in usmiljeno. Kot je izpostavil, je zdravilo za zakrknjeno srce spomin.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je jutranjo homilijo oprl na današnji evangelij (Mr 8,14-21). Učenci so s seboj v čoln pozabili vzeti zadostno količino kruha in tako vanje pride zaskrbljenost za materialne stvari. Kot pravi evangelij, »so se med seboj pogovarjali, da nimajo kruha«. Jezus je za to vedel in jim je rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne doumete in ne razumete? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?«

Kjer ni sočutja, sta idolatrija in ideologija

Evangeljski odlomek nam pomaga razumeti razliko med »zakrknjenim srcem«, kakršno je bilo od učencev, in »sočutnim srcem«, kakršno je bilo Gospodovo in ki izraža Njegovo voljo. Papež je pojasnil:

»Gospodova volja je sočutje: 'Usmiljenja hočem in ne žrtev.' Srce brez sočutja je malikovalsko srce, je samozadostno srce, ki hodi s pomočjo lastnega egoizma, ki postane močno samo z ideologijami. Pomislimo na štiri ideološke skupine v Jezusovem času: farizeji, saduceji, eseni in zeloti. Štiri skupine, ki so imele zakrknjeno srce in so uresničevale načrt, ki ni bil Božji. Ni bilo prostora za Božji načrt, ni bilo prostora za sočutje.«

Jezus je klofuta za vsako zakrknjenost srca

A proti zakrknjenosti srca obstaja zdravilo in to je spomin. Zato se v današnjem evangeliju in tudi v drugih svetopisemskih odlomkih kakor refren ponavlja poudarek na »odrešilni moči spomina«, ki je milost, za katero je treba prositi, da bi »ohranili srce odprto in zvesto«, kot je zatrdil sveti oče.

»Ko srce postane zakrknjeno, ko srce otrdi, pozabi. Pozabi na milost odrešenja, pozabi na zastonjskost. Zakrknjeno srce vodi v prepire, vodi v vojne, vodi v egoizme, vodi v uničenje brata, kajti ni sočutja. Sporočilo največje odrešitve je, da je Bog imel sočutje do nas. Tisti evangeljski refren, ko Jezus vidi neko osebo v boleči situaciji in se mu ta zasmili. Jezus je Očetovo sočutje. Jezus je klofuta vsaki zakrknjenosti srca.«

Imeti odprto srce

Po papeževih besedah je torej treba prositi za milost, da bi imeli srce, ki »ni ideologizirano«, torej zakrknjeno, ampak je »odprto in sočutno« pred vsem, kar se zgodi v svetu. Kajti po tem bomo sojeni na sodni dan, ne po naših idejah ali naših ideologijah. »Lačen sem bil in dal si mi jesti. Bil sem v zaporu in prišel si me obiskat. Žalosten sem bil in si me potolažil,« piše v evangeliju. In to je sočutje, to je nezakrknjeno srce. In ponižnost, spomin na naše korenine in na naše odrešenje nam bosta pomagala, da ga takšnega tudi ohranimo. Papež Frančišek je jutranjo homilijo sklenil z besedami:

»Vsak med nami ima nekaj, kar je zakrknilo v srcu. Spomnimo se in naj nam Gospod nakloni dobro in iskreno srce, kjer prebiva Gospod. V zakrknjena srca ne more vstopiti Gospod; v ideološka srca ne more vstopiti Gospod. Gospod vstopi samo v srca, ki so kakor njegovo srce: sočutna srca, srca, v katerih je sočutje, odprta srca. Naj nam Gospod podari to milost.«

Audio
Torek, 18. februar 2020, 11:47
Preberite vse >