S papežem Frančiškom skozi minuli teden (19.–24. 11. 2018)

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza: Greh prihaja iz človeškega srca

Papež Frančišek je pri katehezi med splošno avdienco razložil zadnjo Božjo zapoved iz 2. Mojzesove knjige, ki pravi: »Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!« (2 Mz 20,17). Kot je dejal papež, ne gre samo za zadnje besede, ampak za nekaj mnogo več: gre za sklenitev potovanja skozi Dekalog, ko se dotaknemo središča vsega, kar nam je z njim izročeno. Ob koncu vidimo, da k zapovedim ni dodane neke nove vsebine: napotka »ne žêli žene in ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu« sta že skrita v zapovedi o prešuštvovanju in kraji. Naloga vseh zapovedi je, da pokažejo na mejno področje v življenju, na mejo, onkraj katere človek uničuje samega sebe in bližnjega, s tem pa iznakazi tudi svoj odnos z Bogom. Če greš onkraj, uničuješ sebe, uničuješ tudi odnos z Bogom in odnos z drugimi. Z zadnjo zapovedjo je v ospredje postavljeno dejstvo, da vsi prestopki zrastejo iz skupne notranje korenine – hudobnih želja. Vsak greh nastane iz neke hudobne želje. V evangeliju to jasno pove Jezus Kristus: »Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka« (Mr 7,21-23).

Pri papežu albanska delegacija

V začetku minulega tedna se je papež Frančišek srečal z albansko delegacijo, ki je prišla v Rim ob 550. obletnici smrti albanskega narodnega junaka Gjergja Kastriota Skenderbea. Spomnil je na svoj obisk Albanije, septembra 2014, ko je dejal, da je ozračje spoštovanja in medsebojnega zaupanja med katoličani, pravoslavnimi in muslimani, za državo dragocena dobrina in je zato v današnjem času izjemno pomembno. »To dokazuje, da je mirno sobivanje med državljani, ki pripadajo različnim verstvom, pot, po kateri se lahko konkretno hodi, ki proizvaja harmonijo in osvobaja najboljše moči in ustvarjalnost celotnega naroda, s tem pa preprosto skupno bivanje spreminja v dejansko sodelovanje in bratstvo.«

La Pira, pričevalec evangelija in prerok modernih časov

S papežem Frančiškom so se srečali člani Fundacije Giorgio La Pira, ki povezuje združenja in skupine, ki se navdihujejo pri italijanskem politiku in profesorju La Piri (1904–1977). »V trenutku, ko kompleksnost italijanskega in mednarodnega političnega življenja potrebuje vernike laike in državnike, ki so visokega človeškega in krščanskega formata za služenje skupnemu dobremu, je pomembno ponovno odkriti Giorgia La Piro, zgledno osebnost za Cerkev in za sodobni svet. Bil je navdušen pričevalec evangelija in prerok modernih časov. Njegove drže so vedno izhajale iz krščanskega zornega kota, medtem ko so njegova dejanja bila pogosto pred njegovim časom.«

Glasba naj bo orodje enosti

»Vaša glasba in vaše petje sta pravo sredstvo evangelizacije v takšni meri, v kakšni ste pričevalci globine Božje besede, ki se dotika srca oseb, in v kakšni omogočite obhajanje zakramentov, predvsem svete evharistije, ki nam pomaga biti del rajske lepote,« je dejal papež Frančišek zborovskim pevcem. »Glasba naj bo orodje enosti, da bi evangelij postajal učinkovit v današnjem svetu preko lepote, ki še vedno očara in omogoča verovanje z izročanjem Očetovi ljubezni.«

Dan pro orantibus

Papež Frančišek je med splošno avdienco v sredo, ko je potekal dan pro orantibus, spomnil na posvečene osebe v klavzuri: »Gre za priložnost, da se zahvalimo Gospodu za dar mnogih oseb, ki se v samostanih in eremih popolnoma posvečajo Bogu v molitvi, tišini in skritosti. Naj tem skupnostim nikoli ne zmanjkajo naklonjenost, bližina in podpora, tudi materialna, s strani vse Cerkve!«

Redovnikom in redovnicam v klavzuri pa se je sveti oče zahvalil tudi v sporočilu, ki ga je poslal udeležencem simpozija o kontemplativnem življenju. Potekal je v sredo na Papeški lateranski univerzi. »Kaj bi bila Cerkev brez kontemplativnega življenja? Kaj bi bilo z najslabotnejšimi udi Cerkve, ki v vas najdejo oporo za nadaljevanje poti? Kaj bi bilo s Cerkvijo in svetom brez svetilnikov, ki kažejo pristanišče izgubljenemu na prostranem morju, brez bakel, ki osvetljujejo temno noč, skozi katero hodimo, brez stražarjev, ki naznanjajo nov dan, ko je še vedno noč? Hvala, kontemplativni bratje in sestre, ker ste vse to za svet: podpora slabotnim, svetilniki, bakle in stražarji.«

V pripravi na svetovni dan mladih v Panami

V pripravi na svetovni dan mladih, ki bo januarja 2019 potekal v Panami, je papež Frančišek poslal video sporočilo. »Imamo številne mlade, tako verne kot neverne, ki ob koncu študijskega obdobja pokažejo željo, da bi pomagali drugim, da bi storili nekaj za tiste, ki trpijo. To je moč mladih, moč vseh nas, ki lahko spremeni svet. Revolucija, ki lahko porazi moč mogočnih na tem svetu, je revolucija služenja. Služiti bližnjemu ne pomeni samo biti pripravljeni za delovanje. Treba je stopiti tudi v dialog z Bogom z držo poslušanja, kakor je to storila Marija. Ona je prisluhnila, kaj ji je rekel angel, in zatem odgovorila. Iz tega odnosa z Bogom v tišini srca odkrijemo svojo identiteto in poklic, h kateremu nas Gospod kliče, ki pa se lahko izrazi v različnih oblikah: v poročenosti, posvečenem življenju,  duhovništvu … Nikoli v sebičnosti. Ne obstaja poklicanost k sebičnosti. Vsi ti poklici so načini hoje za Jezusom. Pomembno je odkriti, kaj Gospod pričakuje od nas ter imeti pogum za reči 'da'.«

Človek kot potrošnik je suženj

Posebno sporočilo je papež Frančišek napisal udeležencem Festivala o družbenem nauku Cerkve, ki je potekal v Veroni na temo Tveganje svobode. Med negativnimi situacijami, ki vplivajo na pojmovanje svobode je papež izpostavil tudi omejitev človeka na potrošnika. »Tukaj svoboda do tveganja ostaja samo iluzija. Ta paradigma namreč vse prepriča, da so svobodni, dokler ohranjajo domnevno svobodo za trošenje, medtem ko so tisti, ki zares imajo svobodo, del manjšine, ki ima v rokah ekonomsko in finančno moč (glej Laudato si', 203). To ni svoboda, to je suženjstvo. Na ta način vsakodnevna izkušnja postane zaznamovana z vdanostjo, nezaupanjem, strahom in zaprtostjo.«

Ostala srečanja

Papež Frančišek se je prejšnji teden zasebno sestal s škofi maronitske antiohijske Cerkve, ki so v Rimu na svojem obisku ad limina apostolorum. Kratko srečanje je namenil tudi članom Maronitske fundacije in predstavnikom libanonskih oblasti, ki spremljajo svoje škofe. V avdienco je sprejel še bogoslovce nadškofije Agrigento.