Cerca

Vatican News
»Prosimo za milost, da bi prisluhnili kriku tistih, ki živijo v razburkanih vodah.« »Prosimo za milost, da bi prisluhnili kriku tistih, ki živijo v razburkanih vodah.«  (Vatican Media)

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (12.–18. 11. 2018)

Minuli teden je potekal v znamenju svetovnega dneva revnih. Sicer pa je papež imel vrsto srečanj. Med splošno avdienco je nadaljeval kateheze o Božjih zapovedih.

Andreja Červek – Vatikan

Svetovni dan revnih

Včerajšnja nedelja je v Vatikanu potekala v znamenju svetovnega dneva revnih. Papež Frančišek je dopoldne v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo, ki so se je udeležile revne osebe in ljudje v stiski. V vatikanski dvorani Pavla VI. se je pri kosilu pridružil okoli tri tisočim revnim osebam. Že v petek popoldne pa je nenapovedano obiskal zdravstveni center na Trgu sv. Petra, kjer so ves prejšnji teden bili revnim na voljo brezplačni zdravniški in nekateri diagnostični pregledi.

»Prosimo za milost, da bi prisluhnili kriku tistih, ki živijo v razburkanih vodah,« je papež Frančišek dejal med sveto mašo. »Krik siromakov: je zadušen krik otrok, ki se ne morejo roditi, malih, ki trpijo zaradi lakote, otrok, ki so navajeni na hrup bomb namesto na vesel vrišč igranja. Je krik ostarelih, ki so zavrženi in zapuščeni. Je krik tistega, ki mora soočati viharje življenja brez prisotnosti prijatelja. Je krik tistega, ki mora bežati, zapustiti dom in zemljo brez gotovosti, da bo našel zavetišče. Je krik celotnih ljudstev, katerim so odvzeta tudi ogromna naravna bogastva, ki jih imajo. Je krik mnogih Lazarjev, ki jočejo, medtem ko se nekaj bogatašev gosti s tem, kar po pravici pripada vsem. Krivica je pokvarjena korenina revščine. Krik revnih postaja vsak dan močnejši, a vsak dan manj slišan, saj nad njim prevlada hrušč nekaterih bogatih, ki jih je vedno manj in postajajo vedno bogatejši.«

Angelus: Cilj je srečanje z Gospodom

Včeraj je papež Frančišek z verniki na Trgu sv. Petra molil Angelovo češčenje. V nagovoru je izpostavil, da »zgodovina človeštva in tudi osebna zgodovina vsakega med nami ne more biti razumljena kot preprosto sosledje besed in dejanj, ki nimajo nobenega smisla. Prav tako se je ne more razlagati v luči neke fatalistične vizije, kakor da bi že vse bilo določeno glede na usodo, ki odvzema vsak prostor svobode in s tem preprečuje izbire, ki so rezultat dejanske odločitve«. V včerajšnjem evangeliju Jezus pravi, da imata zgodovina ljudstev in zgodovina posameznikov cilj, ki ga morata doseči: končno srečanje z Gospodom. Ne poznamo ne časa ne načina, kako se bo to zgodilo. Pa vendar poznamo temeljno načelo, s katerim se moramo soočiti. Jezus pravi: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mr 13,31). »Dejanska ključna točka je tole: tisti dan bo vsak med nami moral dojeti, če je beseda Božjega Sina razsvetlila njegovo osebno življenje ali pa ji je obrnil hrbet in raje zaupal svojim lastnim besedam. Bolj kot kadarkoli prej bo to trenutek, da se dokončno prepustimo Očetovi ljubezni in zaupamo v njegovo usmiljenje,« je izpostavil Frančišek.

Kateheza: Ne pričaj po krivem

Papež Frančišek je pri katehezi med splošno avdienco v sredo govoril o osmi Božji zapovedi Ne pričaj po krivem, ki prepoveduje pačenje resnice v odnosih z drugimi, kot piše v Katekizmu katoliške Cerkve (KKC 2462). Živeti nepristno komunikacijo je težko, saj preprečuje odnose in ovira ljubezen. Kjer je laž, ni resnice. »Ko govorimo o komunikaciji med osebami, ne mislimo samo na besede, ampak prav tako na geste, drže, tudi tišino in odsotnost. Oseba govori z vsem, kar je in kar počne. Vsi mi živimo tako, da komuniciramo in smo neprestano v nihanju med resnico in lažjo,« je dejal sveti oče.

Pri papežu člani Papeške akademije znanosti

Članom Papeške akademije znanosti je papež spregovoril o pomenu temeljnih vrednot: »Potrebujemo več pozornosti do temeljnih vrednot in dobrin, ki so osnova odnosov med narodi, družbo in znanostjo. Tak odnos zahteva ponovni premislek, da bi se lahko pospeševalo celostni napredek vsakega človeškega bitja in skupne blaginje. Odprt dialog in pozorno razločevanje sta nenadomestljiva, še posebej takrat, ko znanost postane kompleksnejša, obzorje, ki ga odpira, pa razkrije odločilne izzive za prihodnost človeštva. Danes se namreč tako družbena evolucija kot znanstvene spremembe dogajajo vedno hitreje.« Pomembno je, da se Papeška akademija znanosti zaveda, kako te spremembe zahtevajo modro in odgovorno prizadevanje s strani celotne znanstvene skupnosti. »Znanstvena skupnost je del družbe in se ne more razumevati kot od nje ločena in neodvisna, ampak je poklicana služiti človeški družini in njenemu celostnemu razvoju.«

Biti blizu življenju ljudstva

S papežem so se srečali člani Papeškega latinskoameriškega kolegija, ki praznuje 160-letnico obstoja. Dejal jim je: »Naša celina je uspela v svoji tradiciji in svojem spominu sprejeti naslednjo stvarnost: Kristusova ljubezen in ljubezen do Kristusa se ne moreta izraziti drugače kot v gorečnosti za življenje in prihodnost naših ljudstev ter posebej v solidarnosti z najrevnejšimi, trpečimi in pomoči potrebnimi. To nas spominja, dragi bratje, da je potrebno zato, da bi bili oznanjevalci z dušo ter duša, in zato, da bi bilo naše življenje rodovitno in prenovljeno, razvijati čut za to, da bi bili vedno blizu življenju našega ljudstva, da se ne bi nikoli izolirali od njega. Poslanstvo je gorečnost za Jezusa, vendar pa je hkrati tudi gorečnost za njegovo ljudstvo. Pomeni naučiti se gledati, kam gleda ter se zganiti zaradi tega, kar ga gane.«

Posvet Viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu

Frančišek je članom Viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu dejal, naj ne pozabijo, kaj je njihov temeljni cilj – duhovna rast članov reda. »Zato vsak uspeh vaših pobud ne sme zanemariti ustrezne verske formativne programe, namenjene vsakemu vitezu in vsaki dami, da bodo utrdili svoj pomemben odnos z Gospodom Jezusom, predvsem v molitvi, meditaciji svetih spisov in poglabljanju cerkvenega nauka,« je poudaril papež in nadaljeval, da je naloga vodilnih reda, da dajo zgled resnega duhovnega življenja in konkretnega sprejemanja Gospoda: »Tako bo vaša vodstvena služba verodostojna za tiste, ki so vam podrejeni.«

S papežem so se srečali slepi

S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali člani Apostolskega gibanja slepih, ki je bilo ustanovljeno pred 90. leti. Papež je dejal, da je razlog za veselje vedeti, kako so člani združenja slepih tudi danes, kot pravi učenci misijonarji evangelija, odprti za potrebe najrevnejših in trpečih po svetu. »Namesto da bi se zaprli sami vase in v svojo omejenost, ste pogumno odgovorili na Jezusovo povabilo: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali. Najboljši odgovor, ki ga lahko ponudite naši družbi, ki včasih teži k izključevanju oseb z omejitvami, je 'orožje ljubezni', ne tiste hlinjene, osladne in pietistične, ampak resnične, konkretne in spoštljive ljubezni. V takšni meri, v kakšni ste sprejeti in ljubljeni, vključeni v skupnost in spremljani pri zaupnem gledanju v prihodnost, se razvija resnična življenjska pot in se izkuša trajna sreča.«

Ratzingerjevo nagrado 2018 prejela Marianne Schlosser in Mario Botta

V Vatikanu je v soboto potekala slovesna podelitev Ratzingerjeve nagrade 2018. Iz rok papeža Frančiška sta jo prejela nemška teologinja Marianne Schlosser in švicarski arhitekt Mario Botta. Papež je posebej izrazil veselje, da je nagrado za teološko raziskovanje in teologijo dobila ženska, profesorica Marianne Schlosser. Čeprav to ni prvič – pred njo jo je prejela Anne-Marie Pelletier – pa je »zelo pomembno, da postaja vedno bolj priznan ženski prispevek na področju znanstvenega teološkega raziskovanja in teološkega nauka, kar sta bili zelo dolgo področji, razumljeni kot izključno kleriški«. Kot je poudaril, je nujno, da se ta prispevek spodbuja  in da se mu nameni več prostora, sorazmerno z večanjem navzočnosti žensk na različnih odgovornih področjih v življenju Cerkve, predvsem na kulturnem in ne samo tem.

Audio
19 november 2018, 14:26