Išči

Papež med drečanje s člani Fundacije Giorgio La Pira Papež med drečanje s člani Fundacije Giorgio La Pira 

Papež: La Pira, pričevalec evangelija in prerok modernih časov

S papežem Frančiškom so se srečali člani Fundacije Giorgio La Pira, ki so danes sklenili dvodnevni simpozij z naslovom Spes contra Spem! Fundacija povezuje združenja in skupine, ki se navdihujejo pri La Piri (1904–1977), italijanskem politiku in profesorju.

Andreja Červek – Vatikan

Papež je izrazil željo, da bi njihovo srečanje prispevalo k večjemu prizadevanju za celostni razvoj oseb v italijanskih skupnostih in regijah. »V trenutku, ko kompleksnost italijanskega in mednarodnega političnega življenja potrebuje vernike laike in državnike, ki so visokega človeškega in krščanskega formata za služenje skupnemu dobremu, je pomembno ponovno odkriti Giorgia La Piro, zgledno osebnost za Cerkev in za sodobni svet. Bil je navdušen pričevalec evangelija in prerok modernih časov. Njegove drže so vedno izhajale iz krščanskega zornega kota, medtem ko so njegova dejanja bila pogosto pred njegovim časom.«

La Pirova aktivnost kot univerzitetnega docenta je bila različna in mnogovrstna, predvsem v Firencah, a prav tako v Sieni in Pisi. Obenem je pomagal zaživeti različnim karitativnim delom, kot sta 'Maša revnega' pri Svetem Procolu in Konferenca sv. Vincencija 'Blaženi Angelico'. Od leta 1936 je prebival v samostanu svetega Marka, kjer se je posvetil študiju patristike, istočasno pa je urejal tudi revijo Principi, kjer ni manjkalo kritik fašizma. Ker ga je iskala policija takratnega režima, se je zatekel v Vatikan, kjer je nekaj časa bival v hiši msgr. Montinija, ki je La Piro zelo cenil. La Pira je bil leta 1946 izvoljen v italijanski Ustavodajni zbor, kjer je pomagal pripraviti Ustavo italijanske republike. A njegovo poslanstvo za služenje skupnemu dobremu je imelo svoj vrh v obdobju, ko je bil firenški župan, to je v petdesetih letih. La Pira je zastopal politično smer, ki je odprta za zahteve družbenega katolicizma in vedno na strani zadnjih in najšibkejšim plastem prebivalstva.

Prav tako se je zavzemal za še en pomemben program pospeševanja družbenega in mednarodnega miru, in sicer z organizacijo mednarodnih simpozijev za mir in krščansko civilizacijo ter z odmevnimi pozivi proti jedrski vojni. Iz istega razloga je opravil zgodovinski obisk Moskve, avgusta 1959. Vedno ostrejše je postajalo njegovo politično-diplomatsko prizadevanje: leta 1965 je v Firencah sklical simpozij o miru v Vietnamu, zatem pa se je tudi osebno podal v Hanoj, kjer se mu je uspelo srečati z vietnamskima revolucionarjem Ho Chi Minom in politikom Phan Van Dongom.

Papež je zbrane spodbudil, naj ohranjajo živo dediščino cerkvenega in družbenega delovanja, ki ga je začel Girogio La Pira, in naj ga širijo. Še posebej njegovo celostno pričevanje vere, ljubezen do revnih in odrinjenih, prizadevanje za mir, uresničevanje družbenega sporočila Cerkve in njegovo veliko zvestobo katoliškim smernicam. »Vse to so elementi, ki za Cerkev in današnjo družbo predstavljajo veljavno sporočilo, podkrepljeno z zgledom njegovih gest in besed,« je izpostavil.

La Pirov zgled je dragocen predvsem za tiste, ki delajo v javnem sektorju in so poklicani biti pozorni na tiste negativne situacije, ki jih je sv. Janez Pavel II. imenoval »strukture greha«. To je vsota faktorjev, ki nasprotujejo realizaciji skupnega dobrega in spoštovanju dostojanstva osebe. Takšnim skušnjavam se podlega, kadar se išče izključno oseben profit ali profit neke skupine, namesto interesa vseh; kadar klientelizem prevlada nad pravičnostjo; kadar pretirana navezanost na moč zavira generacijsko izmenjavo in dostop do novih vzvodov. Kot je govoril Giorgio La Pira, »politika je delo človečnosti in svetosti«. Papež je dodal, da gre za zahtevno pot služenja in odgovornosti, ki je namenjena vernikom laikom, poklicanim, da krščansko poživijo svetne stvarnosti, kakor uči drugi vatikanski koncil.

Frančišek je ob koncu govora zbranim dejal, da je La Pirova dediščina, ki jo ohranjajo v obliki različnih združenj, kakor »prgišča talentov«, Gospod pa jih prosi naj jih pomnožijo. »Pozivam vas, da cenite človeške in krščanske vrednote, ki so del duhovne dediščine Giorgia La Pire. Tako boste lahko na območjih, kjer živite, delavci za mir, oblikovalci pravičnosti, pričevalci solidarnosti in ljubezni; kvas evangeljskih vrednot v družbi, predvsem na področju kulture in politike; lahko boste obnovili navdušenje za prizadevanje za druge, ko se jim podarja veselje in upanje,« je še spodbudil sveti oče.

Audio

Photogallery

Fotografije
Petek, 23. november 2018, 13:46