S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 15. do 20. oktobra 2018)

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza: Zapoved 'Ne ubijaj!' je poziv k ljubezni

Kateheza med splošno avdienco v sredo je ponovno govorila o peti Božji zapovedi Ne ubijaj. Papež je poudaril, da je ta zapoved pravzaprav poziv k ljubezni. »Človek ima plemenito življenje, zelo občutljivo, in ima skriti 'jaz', ki ni manj pomemben od njegovega fizičnega telesa. Da se užali nedolžnost nekega otroka, je dovolj neprimeren izraz. Da se rani neko žensko, je lahko dovolj hladna gesta. Da se zlomi srce nekemu mladostniku, je dovolj odtegniti mu zaupanje. Da se uniči človeka, je dovolj, da se zanj ne meni. Brezbrižnost ubija. Je kakor če bi rekli 'Ti si zame mrtev', saj smo ga v svojem srcu že ubili. Ne ljubiti je prvi korak k ubijanju; in ne ubijati je prvi korak k ljubezni. […] Človeško življenje potrebuje ljubezen. In kaj je pristna ljubezen? Je tista, ki nam jo je pokazal Kristus, torej usmiljenje. Ljubezen, kjer ne moremo storiti drugače, je tista, ki odpušča, ki sprejme tistega, ki nam je storil hudo. Nihče med nami ne more preživeti brez usmiljenja, vsi potrebujemo odpuščanje. Če torej ubijati pomeni uničiti, odstraniti, odpraviti nekoga, 'ne ubijati' pomeni negovati, spoštovati, vključiti. In tudi odpustiti.«

Homilije iz kapele Doma sv. Marte

Sveti oče je v minulem tednu imel tri jutranje homilije med mašami, ki jih je daroval v kapeli Doma sv. Marte. V torek zjutraj je papež posvaril pred hinavci, katerih srce ni odprto za milost. Opozoril je: »Bodite pazljivi pred togotneži. Bodite pazljivi pred kristjani – laiki, duhovniki, škofi, ki se kažejo tako zelo popolni, togi. Podite pazljivi. Tam ni Božjega Duha. Manjka duh svobode. Bodimo pazljivi tudi pri sebi, kajti vse to nas mora voditi v razmislek o našem življenju. Ali gledam samo zunanjost? Moje srce pa se ne spremeni? Ali ne odprem svojega srca za molitev, za svobodo molitve, za svobodo miloščine, za svobodo del usmiljenja?«

Četrtkova jutranja homilija je bila namenjena uboštvu. Papež je izpostavil tri: prva oblika uboštva pomeni zapustiti bogastvo in se v srcu ločiti od denarja; druga je zaradi evangelija sprejeti preganjanja, velika in majhna, tudi obrekovanja; tretja oblika uboštva je uboštvo osamljenosti, čutiti se sami ob koncu življenja. »Koliko kristjanov danes trpi fizična preganjanja!« je dejal papež. »Preganjanje kot obrekovanje in govorice. Kristjan pa je tiho. Prenaša to 'uboštvo'. Včasih se je treba braniti, da ne bi povzročali pohujšanja … Mala preganjanja v mestni četrti, v župniji … majhna, a so dokaz, dokaz uboštva. To je druga oblika uboštva, ki jo od nas zahteva Gospod. Prva – zapustiti bogastvo, ne biti v srcu navezani na bogastvo. Druga – ponižno sprejeti preganjanja, tolerirati preganjanja. To je uboštvo.«

V petek zjutraj pa je sveti oče govoril o slabem kvasu, kar je hinavščina, in o dobrem kvasu, kar je kvas Svetega Duha. Gre za dve vrsti oseb: »Ene vodi lasten egoizem, rastejo navznoter. Imajo kvas egoizma, ki daje rast proti notranjemu in skrbi samo za to, da bi se zdele dobre, se zdele uravnotežene, da nihče ne bi videl slabih navad, ki jih imajo. To so hinavci. Jezus pravi: 'Varujte se jih!' Druga vrsta oseb so kristjani. Morali bi biti kristjani, kajti obstajajo tudi kristjani hinavci, ki ne sprejmejo kvasu Svetega Duha. Zato nas Jezus opozarja: 'Varujte se farizejskega kvasu!' Kvas kristjanov pa je Sveti Duh, ki nas potiska navzven, nam daje rast, z vsemi težavami na poti, tudi z vsemu grehi, a vedno z upanjem. Sveti Duh je ravno ara tega upanja, tiste hvale, tistega veselja. V srcu so ti ljudje, ki imajo kot kvas Svetega Duha, veseli, tudi sredi problemov in težav. Hinavci so pozabili, kaj pomeni biti vesel.«

Papeževo sporočilo ob svetovnem dnevu hrane

V torek, 16. oktobra, je potekal svetovni dan hrane. Na sedežu OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu je potekala posebna slovesnost, med katero msgr. Fernando Chica Arellano, stalni opazovalec Svetega sedeža pri FAO, prebral papeževo sporočilo. Sveti oče je pozval, da bi izstopili iz otopelosti, ki nas pogosto paralizira in zavira; da svetovni dan hrane ne bi bil le en dan več, v katerem bi se zadovoljili z zbranimi informaciji ali potešitvijo svoje radovednosti.