Papeževa homilija: Biti pazljivi pred 'popolnimi' kristjani

Andreja Červek – Vatikan

Homilijo med mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež oprl na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 11,37-41). Neki farizej Jezusa povabi, naj obeduje z njim. Jezus vstopi in sede z njim, ne da bi se pred kosilom umil, kakor je to določala postava. Farizej se začudi, Jezusov odgovor pa je oster.

Ko je postava pomembnejša od ljudi

Papež je spregovoril o razliki med ljubeznijo, ki so jo ljudje imeli do Jezusa, ker se je znal dotakniti njihovih src, malo pa tudi zaradi lastnega interesa, ter sovraštvom učiteljev postave, pismoukov, saducejev in farizejev, ki so mu sledili, da bi ga zalotili pri kakšni napaki. Prištevali so se med 'čiste'. »Zares so bili zgled formalnosti. A manjkalo jim je življenja. Bili so – če lahko tako rečemo – poškrobljeni. Bili so togi, rigidni. Jezus pa je poznal njihovo dušo. In to nas pohujšuje, kajti oni so se pohujševali nad stvarmi, ki jih je počel Jezus, kadar je odpuščal grehe, kadar je ozdravljal v soboto. Trgali so si oblačila: 'Joj, kakšen škandal! To ni od Boga, delati je treba drugače.' Niso jim bili pomembni ljudje. Pomembna jim je bila postava, predpisi, seznami,« je pojasnil sveti oče.

Jezus govori jasno

Jezus sprejme farizejevo povabilo na kosilo, saj je svoboden. Farizeju, ki se pohujšuje nad njegovim obnašanjem, ki ni v skladu s pravili, Jezus pravi: »Vi, farizeji, čistite čašo in skledo od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije.« Papež je dejal: »To niso lepe besede. Jezus je govoril jasno, ni bil hinavec. Govoril je jasno. In pravi: 'Zakaj gledate to, kar je zunaj? Glejte, kaj je znotraj!' Enkrat drugič jim je dejal: 'Ste pobeljeni grobovi.' Lep kompliment, a ne? Lepi od zunaj, vsi popolni, a od znotraj polni gnilobe, torej pohlepa, hudobije. Jezus loči zunanjost od notranje resničnosti. In ti gospodje so 'učitelji zunanjosti', vedno popolni. A znotraj, kaj je tam?«

Tudi danes je tako

Sveti oče je spomnil, da Jezus te ljudi obsodi tudi v drugih evangeljskih odlomkih. Na primer v priliki o dobrem Samarijanu ali ko govori o njihovem razkazovalnem načinu posta in dajanja miloščine. Kajti njim je bila pomembna zunanjost. Jezus jih opiše z besedo 'hinavci'. To so ljudje s pohlepno dušo, zmožni ubijati. Zmožni so plačati za uboj ali za širjenje laži, kakor se to počne tudi danes. Tudi danes se tako počne: plačuje se za slabe novice, ki umažejo druge.

Z eno besedo, farizeji in učitelji postave so bili toge osebe, niso bili pripravljeni, da se spremenijo. A pod ali znotraj togosti obstajajo problemi, težki problemi. Za zunanjim videzom dobrega kristjana, ki se vedno želi pokazati, ki si zamaskira dušo, obstajajo problemi. Tam ni Jezusa. Tam je samo duh sveta.

Biti pazljiv pred togostjo

Jezus jih imenuje neumneži in jim svetuje, naj svojo dušo odprejo za ljubezen ter vanjo spustijo milost. Kajti rešenje je zastonjski Božji dar. Nihče ne reši samega sebe, nihče. Nihče ne reši samega sebe niti s praksami teh ljudi. Papež Frančišek je homilijo sklenil z opozorilom: »Bodite pazljivi pred togotneži. Bodite pazljivi pred kristjani – laiki, duhovniki, škofi, ki se kažejo tako zelo popolni, togi. Podite pazljivi. Tam ni Božjega Duha. Manjka duh svobode. Bodimo pazljivi tudi pri sebi, kajti vse to nas mora voditi v razmislek o našem življenju. Ali gledam samo zunanjost? Moje srce pa se ne spremeni? Ali ne odprem svojega srca za molitev, za svobodo molitve, za svobodo miloščine, za svobodo del usmiljenja?«