Papeževa jutranja homilija: Kvas hinavcev in kvas Svetega Duha

Andreja Červek – Vatikan

Papež je med homilijo izpostavil, da je treba vedno hoditi dalje s »kvasom Svetega Duha«, ki nas vodi k »tisti dediščini, ki nam jo je zapustil Gospod«. Razmišljal je ob današnjem evangeliju (glej Lk 12,1-7) ter se ustavil pri dveh vrstah oseb, ki se razvijajo na dva različna in nasprotna si načina.

Slab kvas, ki je hinavščina

Jezus govori o kvasu, ki povzroča rast. A obstaja še ena vrsta kvasu – slab kvas, ki uničuje, ki usmerja proti notranjemu, je dejal Frančišek. To je farizejski kvas, kvas učiteljev postave tistega časa, saducejski kvas – to je hinavščina. Gre za ljudi, ki so zaprti vase, ki mislijo samo na zunanji videz, ki se pretvarjajo, ki dajejo miloščino in zatem na veliko razglašajo o svojem dejanju. Glavna skrb teh ljudi je varovati, kar imajo v sebi, svoj egoizem, svojo varnost. Ko jih kaj postavi v težave, na primer moški, ki so ga napadli razbojniki in ga na pol mrtvega pustili ob poti, ali pa gobavec, gledajo na drugo stran, v skladu s svojimi notranjimi pravili.

»Ta kvas, pravi Jezus, je nevaren. Varujte se ga. To je hinavščina,« je dejal sveti oče. »Jezus ne tolerira hinavščine, lepega kazanja, z lepimi načini popolne vzgoje, a znotraj s slabimi navadami. Sam Jezus pravi: 'Na zunaj ste lepi kakor grobovi, a znotraj je gniloba ali pa uničenje in razvaline.' Kvas, ki daje rast navznoter, je kvas, ki daje rast brez prihodnosti, kajti v egoizmu, v usmerjenosti vase ni prihodnosti, ni prihodnosti. Drugo vrsta oseb pa vidimo pri drugačnem kvasu, ki je nasproten prejšnjemu – daje rast protu zunanjemu, pomaga nam rasti kot dedičem, da bomo imeli dediščino.«

Obljuba velike sreče

Papež je v nadaljevanju spregovoril tudi o berilu iz pisma apostola Pavla Efežanom (glej Ef 1,11-14). Pavel zapiše, da smo v Kristusu postali tudi dediči, v naprej določeni. Gre za osebe, ki so usmerjene protu zunanjemu. »Včasih se zmotijo, a se popravijo. Včasih padejo, a vstanejo. Včasih tudi grešijo, a se pokesajo. Vedno pa proti zunanjemu, proti dediščini, ki jim je bila obljubljena. Ti ljudje so veseli ljudje, kajti obljubljena jim je bila zelo velika sreča, kar bo slava, hvala Bogu. Kvas – pravi Pavel – teh ljudi je Sveti Duh, ki nas spodbuja, naj dajemo hvalo njegovi slavi, Božji slavi.«

Z veseljem v srcu

Pečat Svetega Duha, ki nam je bil obljubljen, je »ara za našo dediščino«, v pričakovanju »dokončnega odrešenja«, je papež navajal apostola Pavla. Jezus želi, da vedno hodimo s kvasom Svetega Duha, ki nikoli ne usmerja rasti navznoter kakor učitelji postave, kakor hinavci. Sveti Duh namreč »potiska navzven«, proti obzorju. Jezus želi, da so kristjani ravno takšni: kljub težavam, trpljenju, problemom, padcem, vedno naprej v upanju, da bi našli dediščino.

Papež je ob koncu homilije povzel dve vrsti oseb: »Eno vodi lasten egoizem, raste navznoter. Ima kvas egoizma, ki daje rast proti notranjemu in skrbi samo za to, da bi se zdela dobra, se zdela uravnotežena, da nihče ne bi videl slabih navad, ki jih ima. To so hinavci. Jezus pravi: 'Varujte se jih!' Druga vrsta oseb so kristjani. Morali bi biti kristjani, kajti obstajajo tudi kristjani hinavci, ki ne sprejmejo kvasu Svetega Duha. Zato nas Jezus opozarja: 'Varujte se farizejskega kvasu!' Kvas kristjanov pa je Sveti Duh, ki nas potiska navzven, nam daje rast, z vsemi težavami na poti, tudi z vsemu grehi, a vedno z upanjem. Sveti Duh je ravno ara tega upanja, tiste hvale, tistega veselja. V srcu so ti ljudje, ki imajo kot kvas Svetega Duha, veseli, tudi sredi problemov in težav. Hinavci so pozabili, kaj pomeni biti vesel.«