Išči

"To je lepa priložnost za ustvarjalno ponovno odkrivanje izrazov resnične naklonjenosti v družini. Molimo za družine, da bi odnosi v družinah v tem trenutku zacveteli za dobro." "To je lepa priložnost za ustvarjalno ponovno odkrivanje izrazov resnične naklonjenosti v družini. Molimo za družine, da bi odnosi v družinah v tem trenutku zacveteli za dobro." 

Papež: Naj družine odkrijejo nove izraze naklonjenosti. Bog deluje v preprostosti

Papež Frančišek tudi ta teden nadaljuje z obhajanjem jutranjih svetih maš v kapeli Doma sv. Marte, ki jih je mogoče spremljati preko neposrednega prenosa. Na ta način želi izkazati svojo bližino vernikom, ki v se tem času ne morejo udeležiti evharistije. Danes se je v molitvi posebej spomnil bolnikov in družin.
Video posnetek svete maše

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Družine naj odkrijejo nove izraze ljubezni

»Še naprej molimo za bolnike. Mislim na družine, ki so zaprte, otroci ne hodijo v šolo, morda starši ne morejo iti ven, nekateri so v karanteni. Naj jim Gospod pomaga odkriti nove načine, nove izraze ljubezni, sobivanja v tej novi situaciji. To je lepa priložnost za ustvarjalno ponovno odkrivanje izrazov resnične naklonjenosti v družini. Molimo za družine, da bi odnosi v družinah v tem trenutku zacveteli za dobro.«

Sveti oče se je v homiliji navezal na današnje prvo berilo iz Druge knjige kraljev, ki govori o Naamanovem ozdravljenju (2Kr 5,1-15), ter na odlomek iz Lukovega evangelija (Lk 4,24-30), ki opisuje, kako Nazarečani v shodnici niso sprejeli Jezusa in so ga nameravali pahniti v prepad.

Ogorčenje vodi v nasilje

V obeh besedilih, ki nam ju bogoslužje danes ponuja v premislek, gre za določeno držo, ki pritegne pozornost, za človeško držo, ki ne prihaja od dobrega duha: to je jeza, ogorčenje. Nazarečani so začeli poslušati Jezusa, všeč jim je bilo, kako je govoril, potem pa je nekdo rekel: »Na kateri univerzi je tale študiral? To je sin Marije in Jožefa, ta je tesar! Kaj nam ima povedati?« In ljudstvo je pobesnelo. Ogorčeni so. In ta jeza jih vodi v nasilje. In Jezusa, ki so ga na začetku pridige občudovali, vržejo iz mesta, da bi ga pahnili s hriba. Tudi Naaman – bil je dober človek, tudi odprt za vero, vendar ko ga prerok pošlje, naj se sedemkrat umije v Jordanu, se razjezi. Kako neki? »"Mislil sem, da bo prišel k meni, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, položil roko na rane in tako ozdravil gobe. Mar nista reki v Damasku, Abana in Farfar, boljši ko vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel v njiju umiti in očistiti?" Obrnil se je in srdit odhajal.« Ogorčen.

Bog vedno deluje v preprostosti

Tudi v Nazaretu so bili dobri ljudje; vendar pa kaj je v teh dobrih ljudeh, da jih vodi v to držo ogorčenja? In v Nazaretu je bilo še huje: nasilje. Tako ljudje v nazareški shodnici kot Naaman so mislili, da se Bog razodeva samo v izrednih stvareh, v stvareh, ki niso običajne; da Bog ne more delovati v vsakdanjih stvareh življenja, v preprostosti. Ogorčeni so bili nad preprostim, prezirali so preproste stvari. In naš Bog nam daje razumevati, da On vedno deluje v preprostosti: v preprostosti nazareškega doma, v preprostosti vsakdanjega dela, v preprostosti molitve … Preproste stvari. Posvetni duh pa nas vodi v nečimrnost, v to, da dajemo pomen izgledu, in oboje vodi v nasilje: Naaman je bil dobro vzgojen, vendar zaloputne vrata preroku v obraz in odide. Gre za dejanje nasilja. Ljudje v shodnici so se začeli razvnemati, so se razvneli in se odločili, da bodo umorili Jezusa, sicer nezavedno, in ga vržejo iz mesta, da bi ga pahnili v prepad. Ogorčenje je huda skušnjava, ki vodi v nasilje.

Ogorčenje je drža prevzetnih

Pred nekaj dnevi so mi na telefonu pokazali video posnetek o dogodku na vhodu enega izmed stanovanjskih blokov, ki je bil v karanteni. Neki mlad gospod je želel iti ven in vratar mu je rekel, da ne more iti. In on ga je začel pretepati, z ogorčenjem, s prezirom in mu rekel: »Kdo si ti, "zamorec", da bi mi preprečil, da bi šel ven?« Ogorčenje je drža prevzetnih; vendar revnih prevzetnežev, prevzetnežev, ki so duhovno zelo revni; prevzetnežev, ki živijo zaslepljeni, ko se imajo za več od tega, kar resnično so. Ljudje, ki so ogorčeni, so neke vrste duhovni sloj: velikokrat se morajo namreč ti ljudje razburiti, biti ogorčeni, da se čutijo osebe.

»Farizejsko pohujšanje«

To se lahko zgodi tudi nam: teologi to imenujejo »farizejsko pohujšanje«: to, da se pohujšam nad stvarmi, ki so Božja preprostost, preprostost ubogih, preprostost kristjanov, kot bi rekel: »To vendar ni Bog. Ne, naš Bog je bolj učen, je pametnejši, pomembnejši. Bog ne more delovati v tej preprostosti.« In ogorčenje te vedno vodi v nasilje – bodisi v fizično bodisi v nasilje obrekovanja, ki ubija prav tako kot fizično.

Ogorčenje zaradi nerazumevanja preprostosti Boga

Razmislimo o teh dveh odlomkih: ogorčenje ljudi v nazareški shodnici in Naamanovo ogorčenje, ker niso razumeli preprostosti našega Boga.

Prisluhni prispevku
Ponedeljek, 16. marec 2020, 12:48
Preberite vse >