Papež Frančišek: Pastirji naj bodo blizu ljudstvu. Izvolitev, obljuba in zaveza so Božji dar

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Molitev za Pastirje

»V teh dneh smo povezani z bolnimi, z družinami, ki trpijo zaradi te pandemije. Danes bi želel moliti tudi za Pastirje, ki morajo spremljati Božje ljudstvo v tej krizi: naj jim Gospod dá moči in tudi sposobnosti, da bi izbrali najboljša sredstva, ki bodo pomagala. Drastični ukrepi niso vedno dobri, zato molimo: naj Sveti Duh dá Pastirjem sposobnost in pastoralno razločevanje, da bi sprejemali ukrepe, ki ne bi pustili svetega Božjega ljudstva samega. Naj Božje ljudstvo čuti, da ga spremljajo Pastirji ter občuti tolažbo Božje besede, zakramentov in molitve.«

V homiliji se je sveti oče zaustavil ob dnevni Božji besedi, ki govori o Jakobovih sinovih, ki so prodali svojega brata Jožefa, ter o priliki o morilskih viničarjih.

Obe berili sta napoved Gospodovega trpljenja

Obe berili sta napoved Gospodovega trpljenja. Jožef je prodan kot suženj za dvajset srebrnikov, izročen je poganom. In Jezusova prilika, ki seveda simbolično govori o umoru Sina. Gre za zgodbo o človeku, ki »je zasadil vinograd – to je naredil skrbno –, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp – to je dobro naredil –. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval.«

Božje ljudstvo: izvolitev, obljuba, zaveza

To je Božje ljudstvo. Gospod je izbral tisto ljudstvo, tisti ljudje so bili izvoljeni. Je izvoljeno ljudstvo. Hkrati gre tudi za obljubo: »Pojdite naprej. Ti si moje ljudstvo,« je bila obljuba Abrahamu. Prav tako obstaja zaveza z ljudstvom na Sinaju. Ljudstvo mora vedno ohranjati v spominu svojo izvolitev; obljubo, da bi gledali naprej z upanjem, ter zavezo, da bi vsak dan živeli zvestobo. Vendar pa se v tej priliki zgodi, da ko pride čas trgatve, ti ljudje pozabijo, da niso lastniki: »Viničarji so zgrabili služabnike, enega so pretepli, drugega ubili in spet drugega kamenjali. Spet je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako.« Gotovo Jezus tukaj pokaže – govori učiteljem postave –, kako so učitelji postave ravnali s preroki. »Nazadnje je poslal svojega sina,« misleč, da bodo njegovega sina spoštovali. »Ko pa so viničarji zagledali sina, so med seboj rekli: "Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!"«

Nezvestoba: prilastiti si Božji dar kot lastnino

Ukradli so dediščino. Gre za zgodbo o nezvestobi izvolitvi, o nezvestobi obljubi, o nezvestobi zavezi, ki je dar. Izvoljenost, obljuba in zaveza so Božji dar. Nezvestoba Božjemu daru pomeni ne razumeti, da je bil dar in si ga prisvojiti kot lastnino. Ti ljudje so si prilastili dar; odstranili so dejstvo, da je dar, da bi ga spremenili v »mojo« lastnino. In dar, ki je bogastvo, odprtost, dar, je bil tako zaprt, zaprt v kletko nauka mnogih zakonov. Bil je ideologiziran. Tako je dar izgubil svojo naravo daru in je postal ideologija. Predvsem moralistična, tudi smešna, ideologija, polna predpisov, saj se za vsako stvar spusti na raven kazuistike. Prilastili so si dar.

Greh: pozabiti, da je Bog postal dar za nas

To je velik greh. Greh je pozabiti, da je Bog sam postal dar za nas, da nam je to podaril kot dar, ter postati gospodarji. In tako obljuba ni več obljuba, izvolitev ni več izvolitev. »Zavezo je potrebno interpretirati v skladu z mojim mnenjem, potrebno jo je ideologizirati.« V tej drži vidim morda v evangeliju začetek klerikalizma, ki je sprevrženost, ki vedno zanika zastonjsko Božjo izvolitev, zastonjsko Božjo zavezo, zastonjsko Božjo obljubo. Pozablja zastonjskost razodetja, pozablja, da se je Bog razodel kot dar, postal je dar za nas in tudi mi ga moramo pokazati drugim kot dar, ne kot našo lastnino.

Da bi sprejeli dar kot dar in ga kot takšnega tudi predali

Klerikalizem ni le stvar današnjih dni, rigidnost ni stvar današnjih dni, obstajala je že v Jezusovem času. In potem bo Jezus nadaljeval z razlago prilik – to je 21. poglavje – nadaljeval bo vse do 23. poglavja, kjer je obsodba, kjer se vidi Božja jeza do tistih, ki vzamejo Božji dar kot lastnino in zreducirajo njegovo bogastvo na ideološke kaprice svojega razuma. Prosimo danes Gospoda za milost, da bi sprejeli dar kot dar in predali dar kot dar in ne kot lastnino; ne na sektaški, rigiden, »klerikalističen« način.