Išči

Kardinal Agostino Casaroli (1914-1998) Kardinal Agostino Casaroli (1914-1998) 

Parolin: kard. Casaroli, človek močne vere in trdnega zaupanja

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je daroval sveto mašo ob 25. obletnici smrti kardinala Agostina Casarolija, dolgoletnega državnega tajnika papeža Janeza Pavla II.. Izpostavil je njegovo trdno vero in zaupanje v Boga, zaradi katerih ni nikoli omahoval pred veliki težavami, s katerimi se je spoprijemal pri svojem diplomatskem delu.

Andreja Červek – Vatikan

Neomajna vera v Božjo previdnost in zaupanje v Boga tudi v zelo velikih težavah sta kardinalu Agostinu Casaroliju omogočila, da je bil »izjemen mož dialoga v času velikih geopolitičnih nasprotovanj in preganjanj Cerkva v Vzhodni Evropi«, je dejal kardinal Parolin med sveto mašo, ki jo je 9. junija daroval v župnijski cerkvi v Casarolijevem rojstnem kraju Castel San Giovanni.

Izpostavil je njegovo dragoceno diplomatsko delo, v kolikor je bil enajst let državni tajnik Janeza Pavla II. (1979–1990). »Zaradi nenehnega zaupanja v Boga ni nikoli omahoval pred težavami,« je dejal Parolin in spomnil, da »pri soočanju z nevarnostmi in tveganji ni nikoli izgubil zaupanja v Boga, v čigar roke se je nenehno izročal«. Njegova drža nas uči, da »ne smemo nikoli izgubiti zaupanja v Božjo previdnost«, zlasti »v današnjem svetu, v katerem ljudje pogosto živijo, kot da Bog ne obstaja«.

»Močna in mirna vera« je bila vedno značilna za Casarolijevo življenje, tako v človeškem kot duhovnem pogledu. »Ko se je spominjal težkih let svojega odraščanja in zgodnje mladosti, ki jih je zaznamovala tudi materialna revščina, je dejal, da ga upanje v pomoč Previdnosti ni nikoli zapustilo. In podpora Božje milosti je njemu in njegovim staršem pomagala premagati žalost ob smrti brata in sina Ludvika v ruski vojni.«

»Zaradi nenehnega zaupanja v Boga in skoraj otroškega izročanja Njegovi volji, ni nikoli omahoval pred težavami in na videz nemogočimi problemi. Pri opravljanju svoje službe najprej kot tajnik Kongregacije za izredne zadeve in nato kot državni tajnik se je srečeval s številnimi težavami, predvsem pri svoji potrpežljivi in dragoceni diplomatski dejavnosti, s katero je zlasti v letih nasprotovanja med Vzhodom in Zahodom Cerkvam, ki so jih zatirali komunistični režimi, vračal vsaj minimalno upanje za preživetje in prihodnost,« je spomnil Parolin.

To je bila »znamenita vatikanska vzhodna politika« (ostpolitik), ki jo je želel papež Pavel VI., Casaroli pa jo je zvesto izvajal. »Tega izjemnega vatikanskega pogajalca so imenovali “človek dialoga“, vendar ne pozabimo, da je šlo za “dolg in naporen dialog“, ki so ga cenili in podpirali številni posamezniki, tudi v kuriji, obenem pa so mu mnogi tudi nasprotovali ter ga kritizirali in mu po krivici očitali preveliko popustljivost pred blokom, ki ga je vodila Sovjetska zveza.«

Casaroli, ki je bil strokovnjak na področju diplomacije in prefinjen diplomat, pa je vedno ostal v globini duhovnik, »zaljubljen v svojo apostolsko službo, ki jo je dolga leta, vse do svoje smrti, opravljal z več generacijami mladih zapornikov v rimskih zaporih za mladoletne osebe« je izpostavil Parolin. Spomnil je na besede papeža Frančiška, ki je med konzistorijem avgusta 2022 spregovoril o diplomatskem delu kardinala Casarolija ter dejal: »Bog ne daj, da bi človeška kratkovidnost ponovno zaprla tista obzorja, ki jih je on odprl!« ter spomnil: »V Božjih očeh pa so prav tako dragoceni njegovi redni obiski mladih jetnikov v enem izmed rimskih zaporov za mladoletne, kjer so ga klicali »don Agostino«. Opravljal je torej visoko diplomacijo, kar je mučeništvo potrpežljivosti in takšno je bilo njegovo življenje, ter hkrati tedensko obiskovanje Casal del Marma z mladimi«.

Temelj Casarolijeve vere je vedno bilo trdno prepričanje, da verovati za vsakega kristjana pomeni zaupati, a ne nekemu izjemnemu dogodku ali višjemu videnju, ampak zaupati Osebi, Jezusu Kristusu, Božjemu Sinu, Mesiji in Odrešeniku vsega človeštva. Ta neposredna in stalna povezanost s Kristusom je bila vidna tudi pri njegovi diplomatski dejavnosti.

Nikoli se ni vdal, ni bil nostalgik, vzkipljiv ali v obrambni drži; sprejel je vsako žalitev in se ni obremenjeval s sovražniki. Vedno je gledal v brezmejna in še neodkrita obzorja zgodovine ter upal na svojo prihodnost, ki jo je prostrano začrtala Previdnost. »Skozi življenje je hodil brez naglice, brez tesnobe, brez pretiravanja, brez utrujenosti, ampak z namenom, da izpolni svoje poslanstvo na svetu, ki ga je vedno čutil kot pomembnega,« je še dejal kardinal Parolin. 

Sobota, 10. junij 2023, 12:08