Kardinal Parolin v Džubi: maša, srečanja, blagoslov temeljnega kamna
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveta maša s 15.000 verniki
Sveto mašo je kardinal Parolin ob somaševanju vseh južnosudanskih škofov daroval v Parku John Garang mavzolej, ki je posvečen voditelju Ljudskega osvobodilnega gibanja in prvemu podpredsedniku države. Med 15.000 prisotnimi sta bila tudi predsednik Salva Kiir in podpredsednik Riek Machar. V prvih vrstah so bili prisotni tudi predstavniki Sveta Cerkva, ki so se pred bogoslužjem zasebno srečali z vatikanskim državnim tajnikom.
»Miru se ne more doseči z vojno«
Kardinal Parolin je med homilijo pozval k razorožitvi zla in k zmanjšanju nasilja:
»Če se želi mir, se ga ne more doseči z vojno. Pot evangelija ponuja drugačno sporočilo, in sicer da ne bi na zlo odgovarjali z zlom. Potrebno se je odpovedati maščevanju. ... vedno ljubiti in odpuščati. Meso nas spodbuja, da bi se na zlo odzvali na določene načine, Jezus pa nas vabi, naj se odpremo pogumu ljubezni. Ljubezni, ki ni ujeta v miselnost "oko za oko, zob za zob", ki se na zlo ne odziva z maščevanjem in konfliktov ne rešuje z nasiljem.« Vendar pa po kardinalovih besedah to ne pomeni, »da postanemo pasivne žrtve ali da smo šibki, ubogljivi in se sprijaznimo z nasiljem. Nasprotno, pomeni razorožiti zlo, preprečiti nasilje in se upreti zatiranju«.
Edina pot naprej: živeti kot bratje
»Zla sveta ni mogoče premagati z orožjem sveta,« je dejal vatikanski državni tajnik, na kar so prisotni odgovorili z aplavzom. »Če želiš pravico, je ne moreš doseči z nepravičnimi in pokvarjenimi metodami. Če želiš spravo, ne smeš uporabiti maščevanja. Če želiš služiti svojim bratom in sestram, z njimi ne smeš ravnati kot s sužnji. Če hočeš graditi prihodnost miru, lahko ubereš samo eno pot: ljubiti drug drugega in živeti kot bratje in sestre. Kajti ko puščamo preveč prostora zameram in grenkobi srca, ko s sovraštvom zastrupljamo svoj spomin, ko gojimo jezo in nestrpnost, uničujemo sami sebe,« je še poudaril kardinal Parolin in homilijo sklenil z naslednjimi besedami: »Prosimo, naj se Gospod dotakne src vseh, še posebej tistih, ki so na odgovornih položajih, da bi se končalo trpljenje, ki ga povzročata nasilje in nestabilnost, ter da bi proces miru in sprave hitro napredoval s konkretnimi in učinkovitimi dejanji«.
Srečanje s predstavniki parlamenta
Enako željo je vatikanski državni tajnik izrazil tudi med srečanjem s predstavniki prehodnega parlamenta, katerega naloga je udejanjanje mirovnega sporazuma iz leta 2018. Vabilo za srečanje je kardinal Parolin prejel popoldne pred tem in kot je povedal sam, ga je takoj sprejel, saj se zaveda, kako pomembna je njihova vloga za demokracijo. Poudaril je, da oni predstavljajo »ljudi in njihove interese: pravičnost, svoboda in blaginja,« kakor je zapisano tudi v grbu parlamenta.
Z ekumenskimi voditelji
Predstavnikom Sveta Cerkva pa je državni tajnik v papeževem imenu dal tri naročila. Prvo: »Oznanjevati Kristusa, ki je odgovor na vsa pričakovanja, želje in sanje ljudi«. Drugo je »enotnost kljub razlikam,« tretje pa poziv k »izpolnitvi zahtev ljudi po pravičnosti, miru, svobodi in blaginji«. Parolin je dejal, da gre za težko delo, ki ga je potrebno storiti, in to skupaj. Ob tem je dodal, da ga je ob obisku taborišča za razseljene dan pred tem pretreslo, ko je videl, v kakšnih razmerah živijo tamkajšnji prebivalci. Dejal je, da je veliko otrok, ki so upanje za prihodnost. Zato je po njegovih besedah potrebno združiti verske in politične moči, da bi tem ljudem zagotovili pravico.
Blagoslov temeljnega kamna za nunciaturo
V četrtek popoldan pa je na severu Džube, v neposredni bližini semenišča, kardinal Parolin v prisotnosti civilnih in verskih oblasti blagoslovil temeljni kamen za novo nunciaturo. Gre za eno izmed opek, s katero so bila zazidana sveta vrata bazilike svetega Petra ob koncu jubilejnega leta 2000 in so jih odstranili, ko jih je papež Frančišek ponovno odprl ob jubileju usmiljenja. Po kardinalovih besedah je apostolska nunciatura »Božji dar, ki utrjuje odnose med Svetim sedežem in Južnim Sudanom, predvsem pa poudarja papeževo ljubezen do te države, ki jo želi kmalu obiskati«.
