Kardinal Parolin razseljenim osebam: Bog ne pozabi na krivice, ki jih trpite
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Iz Džube v Bentiu
Kardinal je zgodaj zjutraj iz Džube odšel na dvourno pot s 15-sedežnim letalom Organizacije združenih narodov. Ob prihodu so ga sprejele skupine žena, ki so mu podarile belo tuniko in kito iz cvetja, deklice pa so zaplesale in kardinala pospremile do avtomobila. Le-tega so do središča mesta, kjer je potekalo srečanje s predstavniki lokalne vlade, spremljali tudi drugi avtomobili. Šlo je za neuradno srečanje, na katerem je bila izražena želja po miru in razvoju.
Obisk župnije sv. Martina de Porresa
Vatikanski državni tajnik je pot nadaljeval proti mestu, kjer so ga ob vhodu ponovno pričakale nepregledne množice otrok, moški z igranjem na bobne, ženske pa so po tleh razprostirale blago. Prva postaja v mestu je bila župnija sv. Martina de Porresa, kjer imajo namesto cerkve ogromen poltemen šotor, v katerem so sprejeli kardinala Parolina. Tri žene so ga presenetile, ko so se mu približale mimo varnostnikov, da bi mu podarile platnene copate v znamenje gostoljubnosti. Kardinal je v kratkem nagovoru pred blagoslovom dejal, da ni prišel v svojem imenu, ampak zato, da bi jim prinesel naklonjenost papeža Frančiška. »Prihajam, da bi pripravil njegov prihod, kakor Janez Krstnik. Papež želi priti v Južni Sudan, načrtuje obisk Džube, da bi srečal celotno ljudstvo,« je poudaril kardinal in zbranim naročil, naj molijo za papeža. Ob koncu je še dodal, da je vesel, da je med njimi, da lahko z njimi podeli vero in veselje. »Resnično ste dobri kristjani, dobri katoličani,« jih je spodbudil državni tajnik.
Sedež uprave misije Združenih narodov
Naslednja postaja je bil sedež uprave misije Združenih narodov v Južnem Sudanu, kjer se je kardinal Parolin sestal s Paulom Ebwekom, odgovornim za misijo. Poudaril je, da Sveti sedež ceni to, kar storijo za prebivalce v taborišču Bentiu, kamor se je odpravil takoj zatem.
Izredna dobrodošlica več kot 140.000 ljudi
Kot je zapisal Salvatore Cernuzio, posebni poročevalec Vatican News v Južnem Sudanu, je težko z besedami opisati dobrodošlico, ki so jo tamkajšnji prebivalci namenili državnemu tajniku že vzdolž deset kilometrov dolge poti, ki vodi do taborišča. Tudi sam je ves čas pozdravljal več kot 140.000 ljudi, ki so peli, mahali z zastavicami in imeli v rokah fotografije svete Jožefine Bakhite.
Nepopisno veselje v taborišču razseljenih oseb
O taborišču Bentiu so lani mediji poročali predvsem v zvezi s primeri hepatitisa in kolere ter zaradi zelo slabih splošnih vodnih in sanitarnih razmer. Tokrat pa je prostrana površina belih šotorov in pločevinastih barak postala prizorišče neizmernega veselja, glasbe in plesa ob obisku vatikanskega državnega tajnika, ki je prišel, da bi jim prinesel bližino papeža Frančiška.
Bog sliši krik trpljenja in ga spremeni v pesem veselja
Sveta maša je potekala na trgu taborišča, kjer so bile poleg šotorov postavljene tudi različne ponjave. Tudi tokrat so deklice prišle v procesiji ob glasbi, petju in s plesom. Kardinal Parolin je homilijo, ki je bila v celoti v angleščini, začel z naslednjimi besedami: »Nahajamo se v tej težki deželi, ki pa jo Bog vedno ljubi.« Zatem je spregovoril o evangeljskem upanju, ki »ni brezosebno upanje, ločeno od trpljenja, ki ne pozna človeške tragedije« ali »ki ne upošteva zelo težke resničnosti ljudi v Bentiuju«. Nasprotno: »Naša zgodovina nas vabi, naj kličemo h Gospodu; naj pred njegov oltar položimo krivice, zlorabe in preganjanja, ki jih še vedno trpijo mnogi izmed nas; vendar pa vemo, da Bog ta krik sliši in odreši; da je to krik, ki ga bo On sam spremenil v pesem veselja, če bomo znali prositi odpuščanja za naše preganjalce in moliti za tiste, ki nam delajo hudo.«
Papeževa bližina in naklonjenost
Ob koncu svete maše je bilo resnično mogoče slišati pesem veselja, med katero se je kardinal sprehodil in skušal stisniti čim več rok, da bi tudi na ta način živo izkazal papeževo naklonjenost, ki je glavni cilj celotnega potovanja v Afriko.
