Išči

Cerkev v Pekingu Cerkev v Pekingu 

Sveti sedež in Kitajska, razlogi za Sporazum o imenovanju škofov

Oktobra bo znana odločitev o vatikanskem predlogu, da bi začasni sporazum s Kitajsko glede imenovanja škofov podaljšali »ad experimentum«. O tem je v svojem tokratnem komentarju razmišljal uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo Andrea Tornielli.

Andrea Tornielli

Začasni sporazum med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko o imenovanju škofov, ki je bil podpisan 22. septembra 2018, je stopil v veljavo en mesec po podpisu in bo torej potekel 22. oktobra letos. Podpisan je bil v Pekingu za obdobje dveh let ad experimentum, pred morebitno dokončno potrditvijo ali drugačno odločitvijo. Kardinal državni tajnik Pietro Parolin je pred kratkim razložil, da Sveti sedež namerava kitajskim oblastem predlagati podaljšanje sporazuma v začasni obliki, »kakor je bilo v teh prvih dveh letih, tako da bi še naprej preverjali njegovo koristnost za Cerkev na Kitajskem«. Kljub počasnostim in težavam, ki so se v zadnjih desetih mesecih zaradi pandemije še povečale, je dejal kardinal Parolin, »se mi zdi, da se je začrtala smer, ki jo je vredno nadaljevati, potem se bo videlo«.

Od prvega sporočila za javnost, ki sta ga Sveti sedež in kitajska vlada skupaj objavila 22. septembra 2018, je bil takoj točno določen predmet samega Sporazuma, ki ne zadeva neposredno diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Kitajsko, pravnega statusa kitajske katoliške Cerkve, odnosa med klerom in državnimi oblastmi. 

Začasni sporazum zadeva izključno proces imenovanja škofov: ključno vprašanje za življenje Cerkve in za občestvo pastirjev kitajske katoliške Cerkve z rimskim škofom ter s škofi po svetu. Namen Začasnega sporazuma torej nikoli ni bil zgolj diplomatski in še manj političen, ampak je bil vedno pastoralen: njegov cilj je omogočiti katoliškim vernikom, da imajo škofe, ki so v polnem občestvu s Petrovim naslednikom in so hkrati priznani tudi s strani oblasti Kitajske ljudske republike.

Papež Frančišek je v Poslanici kitajskim katoličanom in vesoljni Cerkvi septembra 2018, takoj po podpisu Začasnega sporazuma, spomnil, da so se v preteklih desetletjih rane in razdeljenosti znotraj katoliške Cerkve na Kitajskem »polarizirale predvsem okoli lika škofa, ki je varuh pristnosti vere in porok cerkvene občestvenosti«. Poseganja političnih struktur v notranje življenje katoliških skupnosti so povzročila nastanek pojava t.i. »podzemnih« skupnosti, ki so se skušale izogniti nadzoru verske politike vlade.

Zavedajoč se ran, ki so jih slabosti in napake, pa tudi krivični zunanji pritiski na osebe, povzročile občestvu Cerkve, je papež Frančišek, po letih dolgih pogajanj, s katerimi so začeli in nadaljevali njegovi predhodniki, ponovno vzpostavil polno občestvo s kitajskimi škofi, ki so bili posvečeni brez papeškega pooblastila. Gre za odločitev, ki jo je sprejel po tem, ko je premislil, molil in pregledal vsako posamezno osebno situacijo. Edini namen Začasnega sporazuma, je pojasnil sveti oče, je ta, da bi »podprli in pospeševali oznanjevanje evangelija na Kitajskem in bi ponovno vzpostavili polno in vidno enost v Cerkvi«.

Prvi dve leti sta prinesli nova škofovska imenovanja s soglasjem Rima, pekinška vlada pa je uradno priznala nekatere škofe. Rezultati so bili – tudi zaradi pandemije, ki je ustavila stike v zadnjih mesecih – pozitivni, čeprav omejeni, in nakazujejo, naj se uveljavljanje sporazuma nadaljuje za novo časovno obdobje.

Sreda, 30. september 2020, 11:36