Cerca

Vatican News
V sredo, 9. oktobra, popoldan je v sinodalni dvorani potekala šesta generalna kongregacija sinode V sredo, 9. oktobra, popoldan je v sinodalni dvorani potekala šesta generalna kongregacija sinode  (Vatican Media)

Šesta generalna kongregacija: Droga, inkulturacija, vloga žene, dialog

V sredo, 9. oktobra, popoldan je vatikanski sinodalni dvorani potekala šesta generalna kongregacija zasedanja škofovske sinode za Panamazonijo. V prisotnosti papeža Frančiška je 180 sinodalnih očetov prisluhnilo prispevkom, ki so bili povezani s tragedijo trgovine z drogo in njenimi posledicami, spregovorili pa so tudi o inkulturaciji, poklicih, vlogi žene ter dialogu.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Na nekaterih področjih, ki so del panamazonske regije, je pridelovanje koke naraslo z 12 na 23 tisoč hektarjev. Posledice so uničujoče, saj se je kriminal še povečal, poleg tega pa prihaja tudi do rušenja naravnega ravnovesja zaradi vedno večje dezertifikacije. Zelo močan vpliv na okolje v nekaterih predelih ima gradnja 

hidrocentral, zaradi katerih je potrebno izsekavanje obsežnih naravnih rezervatov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Veliko škodo prav tako povzroča odobreno požiganje, s katerimi se uniči na milijone hektarjev površin, omenjeni posegi pa vplivajo na spreminjanje ekosistema. V sinodalni dvorani je bilo včeraj popoldne tako izpostavljeno, da je potrebno ekološko spreobrnjenje. Cerkev mora biti zato preroški glas, da bi tema celostne ekologije postala del agende mednarodnih organizacij.

Inkulturacija in evangelizacija

Nekateri sinodalni očetje so v svojih prispevkih premišljevali o ravnovesju med inkulturacijo in evangelizacijo ter povabili, da bi imeli pred očmi Jezusov zgled, ki je zelo zgovoren. Inkarnacija sáma je namreč največje znamenje inkulturacije, saj je Božja Beseda prevzela človeško naravo, da bi postala vidna v svoji ljubezni. In to je naloga Cerkve, ki je poklicana, da bi se inkarnirala v konkretnem življenju oseb, kakor so to storili misijonarji v Amazoniji.

Misijonarska sinodalnost

V enem izmed prispevkov je bil poudarjen predlog, da bi Amazonija postala stalni laboratorij misijonarske sinodalnosti – tako v dobro ljudstev, ki živijo na tem področju, kot tudi v dobro Cerkve. Poleg tega sta bila izpostavljena medkulturnost in ovrednotenje avtohtonih kultur in prebivalcev, saj njihov pogled na svet pomaga pri skrbi za skupni dom.  

Poklici in viri probati

Beseda je tekla tudi o upadu duhovniških in redovniških poklicev, v ospredju pa so bili tudi viri probati. Glede uvedbe slednjih je bilo rečeno, da bi posledično pomenilo, da bi bili duhovniki manj spodbujeni, da bi odhajali z ene celine na 

drugo oz. tudi iz ene v škofijo v drugo. Duhovnik namreč ne pripada »skupnosti«, ampak »Cerkvi«, zato je lahko namenjen za »katerokoli skupnost«. Zatem so opozorili, da duhovniki potrebujejo več in boljšo formacijo, ter poudarili, da je potrebno ovrednotiti odgovornost laikov v Cerkvi.

Ljudske pobožnosti

V nadaljevanju so spregovorili tudi o ljudskih pobožnostih. Le-te so vidik evangelizacije, do katerega se ne more biti ravnodušni: gre za temeljno značilnost amazonskih ljudstev, zato je pomembno skrbeti zanje, saj so zaklad, v katerem se zrcali Jezus Kristus. Cerkev naj bi jih tako vedno bolj spremljala, spodbujala in vrednotila.

Teologija stvarjenja

V sinodalni dvorani so zatem spregovorili o teologiji stvarjenja, ki bi morala biti bolj v dialogu s pozitivnimi znanostmi. Pozabiti na stvarjenje bi namreč pomenilo pozabiti Stvarnika samega. Ob tem je bilo omenjeno tudi varovanje pravic avtohtonih ljudstev Amazonije ter pomen dialoga z njimi, posebno skrb pa naj bi namenili pastorali mladih.

Vloga žene v Cerkvi in družbi

Na šesti generalni kongregaciji so spregovorili tudi nekateri poslušalci in posebni povabljenci. Poudarili so, da je potrebno spodbujati vlogo žene, ovrednotiti njeno vodstvo v družini, družbi in Cerkvi. Rečeno je bilo, da je žena varuhinja življenja, evangelizatorka, obrtnica upanja, prijeten Božji piš vetra, materinsko in usmiljeno obličje Cerkve. Zato je potrebno prepoznati način oznanjevanja evangelija amazonskih žena, ki so pogosto tihe, a dejavno sodelujejo v družbi.

Medverski in ekumenski dialog

Nadalje so se zaustavili ob pomenu medverskega dialoga, ki v središče postavlja zaupanje, ki vidi razlike kot priložnosti; daleč stran od verske kolonizacije in blizu poslušanju ter zavedanju drugačnosti. Na področju ekumenskega dialoga so poudarili pomen skupne poti, predvsem kar zadeva varovanje pravic avtohtonih prebivalcev, ki so pogosto žrtve nasilja, ter amazonska področja, ki so uničena zaradi roparskih ekstraktivnih načinov ali škodljivih načinov obdelovanja. 

Skupno oznanjevanje evangelija je lahko eden izmed načinov, kako se je mogoče boriti proti tem strašnim kriminalom. Kristjani ne morejo molčati pred nasiljem in krivicami, ki jih doživlja Amazonija in njeni prebivalci. Oznanjevati Božjo ljubezen v najbolj oddaljenih kotičkih tega področja pomeni razkrivati vse oblike zatiranja lepote stvarstva.

Amazonija, konkreten prostor, ki zadeva vse

Ob tem je bilo še poudarjeno, da je Amazonija konkreten prostor, v katerem se odražajo mnogi globalni izzivi današnjega časa, ki zadevajo vse, Trpljenje amazonskih ljudstev je posledica t.i. »cesarskega« načina življenja, kjer se na življenje gleda kot na blago in kjer razlike postajajo vedno večje. Avtohtoni prebivalci pa nam lahko pomagajo razumeti medsebojno povezanost stvari: sodelovanje na svetovni ravni je mogoče in nujno.

Prispevek papeža Frančiška

Na začetku proste razprave je tudi sveti oče želel dati svoj prispevek s tem, da je poudaril stvari, ki so ga do sedaj najbolj nagovorile. Ob koncu kongregacije se je v molitvi spomnil tudi žrtev napada na sinagogo v nemškem mestu Halle.

Četrtek, 10. oktober 2019, 14:23