Cerca

Vatican News
Bazilika sv. Petra Bazilika sv. Petra  (ANSA)

V škofa posvečen Tymon Tytus Chmielecki, apostolski nuncij v Gvineji in Maliju

V baziliki sv. Petra je ponedeljek, 13. maja 2019, potekalo škofovsko posvečenje Tymona Tytusa Chmieleckija, novega apostolskega nuncija v Gvineji in Maliju. Škofovsko posvečenje je vodil državni tajnik kard. Pietro Parolin, ki je med homilijo dejal, da je biti papežev predstavnik dar in poslanstvo. Zahvaljujoč nunciju je namreč vesoljna Cerkev v polnosti soudeležena v življenju lokalnih Cerkva.

Andreja Červek – Vatikan

Tymon Tytus Chmielecki se je rodil na Poljskem leta 1965. V duhovnika ga je posvetil Janez Pavel II. leta 1991. Služboval je na papeških predstavništvih v Gruziji, Senegalu, Avstriji, Ukrajini, Kazahstanu in Braziliji. 26. marca 2019 ga je papež Frančišek imenoval za apostolskega nuncija v Gvineji in Maliju.

Kard. Parolin je med homilijo dejal, da Bog ne želi priznanja in pokorščine zaradi svoje moči, ampak zaradi svoje ljubezni. Izbira kraje, ki so obrobni in daleč od centrov moči in kulture, obrača se na preproste in krotke osebe, na poti tega sveta pošilja bogate z Božjo besedo, tiste, ki so prepričani edino v to, da niso zapuščeni od Gospoda, ki so mogočni zaradi znamenj, ki jih delajo v moči Svetega Duha, ki so privlačni toliko bolj, kolikor bolj pričujejo o božanskem Učitelju, vse do mučeništva. Bog tudi danes ne spreminja svoje metode. Ne neha izpolnjevati svojega načrta in vsakemu ponuja priložnosti, da postane znamenje njegove navzočnosti.

Kot je dodal Parolin, je škofovsko posvečenje izraz tega božanskega sloga. Izraža se v izbirah določenega posameznika, da bi se širil Božji nauk, da bi se ponavzočila Oseba Boga, da bi se skupnosti zagotovila potrebna sredstva in bi ostala trdna v občestvu, ki se goji z zakramenti.

Vatikanski državni tajnik je spomnil na do sedaj prehojeno pot msgr. Tymona in dejal: »Nekaj preprostih in starodavnih dejanj, kakor sta polaganje rok in maziljene s sveto krizmo, skupaj s posvetilno molitvijo v imenu Cerkve, te bo povzdignilo v škofa ter ti dodelilo oblast učenja, posvečevanja in vodenja Božjega ljudstva, ki ti je zaupano v skrb  […] Za opravljanje škofovskega dela v skladu s Kristusovim Srcem, je potrebno ljubiti Božje ljudstvo kakor ga Bog ljubi, namenjati mu zmožnosti, vire in čas ter se vedno spominjati, da nisi gospodar, ampak služabnik. Dostojanstvo nadškofa in biti predstavnik svetega očeta sta dar in poslanstvo, ki je nunciju zaupano, da postane navzoča papeževa pastoralna skrb za občestvo Cerkva ter da se Sveti sedež seznani z veseljem in doseženimi cilji, s stiskami in hrepenenji Cerkva in narodov. Zahvaljujoč nuncijem vesolja Cerkev na polnejši način sodeluje v življenju lokalnih Cerkva ter jim je blizu z nasveti, s solidarnostjo in z napotki, ki prihajajo od Petrovega naslednika.«

Nadškof Chmielecki je poslan v Gvinejo in Mali, dve afriški državi, kjer je večina prebivalstva muslimanskega. Krščanstvo je v Mali prišlo pred 130. leti, v Gvinejo pa v 16. stoletju, konsistentno evangelizacijo pa so šele v 19. stoletju prinesli misijonarji, očetje spiritani. »Dejstvo, da ima Cerkev manjšinsko navzočnost, ji ni preprečilo imeti pomembne vloge v oznanjevanju evangelija, aktivno prispevati h krepitvi demokratičnih institucij ter pospeševati narodno spravo in vzgojo za mir,« je izpostavil kard. Parolin. Spomnil je na Dokument o človeškem bratstvu, ki sta ga februarja letos podpisala papež Frančišek in veliki imam Ahmad Al Tayyeb. V njem oba verska voditelja prosita za odpoved instrumentalizaciji verstev za širjenje sovraštva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma ter za prenehanje zlorabe Božjega imena, s katerim bi se upravičevalo ubijanje, preganjanje, terorizem in zatiranje. Papež in veliki imam prav tako vabita k resnemu zavzemanju za širjenje kulture strpnosti, sobivanja in miru. Pozivata k zaustavitvi prelivanja krvi nedolžnih, vojn, konfliktov, uničevanja okolja ter kulturnega in moralnega nazadovanja.

Nadškof Tymon bo poklican, da lokalnim oblastem predstavi pobude miru svetega očeta in njegovo neutrudno delo za spoštovanje pravic najranljivejših in revnih oseb, med katerimi so tudi osebe, ki so se prisiljene izseliti zaradi vojne, naravnih nesreč in skrajne revščine. »Podpiral boš prizadevanje papeža, da bi skupaj s pravico do življenja bili zagotovljeni tudi pravica do verske svobode in pravica do dostojanstva na področju dela in v življenju. Jasno boš moral posredovati njegovo sporočilo v korist trajnostnega razvoja, ki ne zanemarja zdravja planeta in prihodnih generacij. Spominjal boš na pomembno dolžnost ohranjati mir z odločitvami, ki ga krepijo,« je še dejal kard. Parolin.

Audio
14 maj 2019, 13:33