Cerca

Vatican News
Postne duhovne vaje vodi benediktinski opat Bernardo Francesco Maria Gianni Postne duhovne vaje vodi benediktinski opat Bernardo Francesco Maria Gianni   (Vatican Media)

Papež na postnih duhovnih vajah. Uvodna meditacija: Zato smo tukaj

Papež Frančišek je včeraj zvečer skupaj s kardinali in škofi rimske kurije začel postne duhovne vaje v Aricci. Vodi jih benediktinski opat Bernardo Francesco Maria Gianni iz opatije Sv. Miniata v Firencah. Vodilna tema duhovni vaj je 'Mesto gorečih želja. Za velikonočne poglede in dejanja v življenju sveta'. Uvodna meditacija se je navdihovala pri italijanskem pesniku in pisatelju Mariu Luziju ter priznanem firenškem županu Giorgiu La Piri.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče in ostali udeleženci postnih duhovnih vaj (vseh skupaj je 66) so včeraj zvečer že prisluhnili prvi meditaciji opata Marie Giannija, ki je navdih črpal iz pesmi Zato smo tukaj, izpod peresa priznanega italijanskega pesnika in pisatelja Maria Luzija (1914–2005). Maria Gianni je premišljevanje začel z besedami o svojem domu, torej o samostanu Sv. Miniata, ki se nahaja na griču nad Firencami in kjer je od leta 2015 opat v skupnosti benediktinskih menihov olivetancev. Kot je dejal, je za »svetniškega župana« Giorgia La Piro to bil »geografski kraj milosti«. Papež je s svojimi sodelavci bil povabljen, naj zrejo na Firence, da bi tako našli »sled, smerokaz, kako Bog prebiva v mestu«.

Pogled na puščavo mest

Voditelj duhovnih vaj je spodbudil k pogledu »milosti, hvaležnosti, skrivnosti na Firence«, k »pogledu vere« na to mesto, ki pogosto ponuja »pepel, prah, nepremičnosti, brez življenjskega ognja, za katerega se zdi, da več ne gori«.

»Pogled od zgoraj. Seveda ne zato, da bi podlegli skušnjavam hudega, ki hoče, da posedujemo stvari tega sveta, jih obvladujemo, jih pogojujemo; ampak ravno nasprotno – pogled, ki ga spodbuja Sveti Duha, Gospodova beseda, pogled kontemplacije, hvaležnosti, čuječnosti, če je treba, preroštva. To je pogled, ki mu ni težko priznati, da so velikokrat, prevečkrat, naša mesta zares puščava.«

Prižgati ogenj ljubezni

Pogled torej, ki priganja, naj ponovno prižgemo ogenj, da bi poklonili resnično življenje v Kristusu, v evangeliju.

»Mesto, ki se – kakor vsa mesta tega sveta – z ljubeznijo Cerkve in s svetostjo Cerkve lahko in mora ponovno vžgati z ognjem ljubezni. To je zelo skromen prispevek, ki bi ga želel iz srca izročiti vsakemu med vami: pogled skrivnosti na Firence, da bi naše pastoralno delovanje, naša skrb za osebe, ki so nam zaupane, za ljudi, ki so nam zaupani, rekel bi, za človeštvo, ki nam je zaupano od Gospoda, lahko zares ponovno bilo živi plamen goreče želje; in bi tako mesto ponovno postalo vrt lepote, miru, pravičnosti, zmernosti, harmonije.«

Kjer je ljubezen, tam je pogled

Opat Maria Gianni je navedel besede srednjeveškega mistika Riccarda di San Vittoreja »kjer je ljubezen, tam je pogled« in izpostavil, da je treba prepoznati »sledi in znamenja, ki jih Gospod neutrudno pušča med svojim mimohodom skozi naše življenje«. V tej ljubezni je treba brati La Pirov pogled na Firence, Jezusov pogled na Jeruzalem in na vse tiste, ki jih je srečeval. To je perspektiva, ki vnaša »velikonočno dinamiko« in nam pomaga k zavedanju, da je »ta zgodovinski trenutek resen, kajti vsesplošno dihanje bratstva se zdi zelo oslabljeno«. Moč bratstva pa je nova ločnica krščanstva.

»Vsak detajl življenja telesa in duše, v katerem se svetlikata ljubezen in osvoboditev nove stvaritve, ki se oblikuje v nas – in zelo mi je všeč to svetlikanje ljubezni, nove luči, ognja –, preseneti kakor resničen in pravi čudež vstajenja, ki se že dogaja.«

Pustimo, da nas Jezus gleda

Humanizem je humanizem, ko izhaja iz Kristusa, je nadaljeval opat Maria Gianni in zbrane na duhovnih vajah povabil, naj pogledajo obraz Jezusa, mrtvega in vstalega, ki ponovno vzpostavlja našo človeškost, tudi tisto razkosano zaradi življenjskih naporov ali zaznamovano z grehom. Gre za podobo usmiljenega obličja (misericordiae vultus).

»Pustimo, da nas gleda On. Jezus je naš humanizem. Naj nas vedno vznemirja njegovo vprašanje: 'Vi, kaj pravite, kdo sem?' Pustimo, da nas gleda On, da bi se tako naučili gledati, kakor je On gledal. Bogati mladenič, v katerega se je zazrl in ga vzljubil; srečanje pogledov z Zahejem, ki je splezal na drevo, da bi videl tega Gospoda Jezusa, ki dvigne pogled, da bi mu šel naproti.«

Srce v spreobrnjenju

Pogled, ki odstrani tudi strah, da ne bi prepoznali Gospoda, ki prihaja, kakor je govoril sv. Avguštin. Pogled, ki je v resnici že spremenil srce.

»Če nisi pozoren na svoje srce, ne boš nikoli vedel, ali te Jezus obiskuje ali ne, s čimer lahko namignemo na Avguština, na skrb za srce, kar je eden od pomembnih ciljev teh dni: pozorno srce, srce v spreobrnjenju, ki se spominja in s tem, ko se spominja, se odpira za prepoznavanje Božje navzočnosti v tej naši zgodovini in kako se ta zgodovina odpira za goreča, še neznana in neslišana upanja.«

Gospoda imeti pred očmi in med dlanmi

Spodbuda, ki jo je papežu in ostalim udeležencem duhovnih vaj namenil opat Bernardo Francesco Maria Gianni, je bila usmerjena v poslanstvo posvečenih oseb, ki so poklicane k »preprostemu življenju, ki je preroško v svoji preprostosti, kjer se Gospod ohranja pred očmi in med dlanmi in kjer ni potrebno nič drugega.«

»Življenje je On, upanje je On, prihodnost je On. 'Posvečeno življenje je ta preroški pogled v Cerkvi, je pogled, ki vidi Boga, navzočega v svetu, četudi se mnogi tega ne zavedajo.' Tako nam je dejal papež Frančišek 2. februarja 2019, ko je nagovoril nas, posvečene. A gre za besede, ki lahko tukaj odmevajo za vse nas.«

Ponedeljek, 11. marec 2019, 12:11