Kard. Parolin: Temeljno načelo Svetega sedeža je, da je najprej treba rešiti ljudi

Andreja Červek – Vatikan

V sporočilu ob začetku izobraževalnega programa Katedra sprejemanja, ki ga pripravlja Združenje Fraterna Domus, papež Frančišek upa, da bo pobuda prispevala k »obnovljenemu prizadevanju za vlaganje v duha sprejemanja in solidarnosti ter tako pospeševala mir in bratstvo med narodi«. Prav tako spodbuja, naj se na »prisotnost mnogih bratov in sester migrantov« gleda kot na »priložnost za človeško rast, srečanje in dialog med kulturami in verstvi«.

Cerkev ponuja smernice in načela

Papeževo sporočilo je na srečanju, ki od 6. do 10. marca poteka na sedežu združenja v Sacrofanu blizu Rima, prebral državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je ob robu dogodka poudaril potrebo po »ponovnem premisleku politik sprejemanja« in »ureditvi migracijskih tokov, da bi migracija bila varnejša« in ne bi več prihajalo do tragedij, ko je bil nedavni brodolom pred obalo Kalabrije. Kot je dejal, je »Cerkev ponudila vrsto načel in smernic, ki bi se jih moralo upoštevati pri ponovnem premisleku teh politik«.

Najprej je treba rešiti ljudi

Da bi se izognili novim nesrečam, ki terjajo življenja mnogih prebežnikov »na poti upanja«, je po Parolinovem prepričanju pomembno urediti migracijske tokove na način, da bo migracija varna. Potreben je zlasti »pozitivnejši pristop, saj žal prevladuje strah«, je dejal. Potreben je sprejem, ki upošteva razmere, iz katerih prihajajo te osebe, in razmere, v katerih se nahajamo mi«. Parolin je pritrdil papeževemu pozivu v nedeljo, 5. marca, da je treba ustaviti trgovce z ljudmi. Obsodil je ljudi, ki se okoriščajo in služijo s človeškim življenjem, ter poudaril, da so potrebni ukrepi za zaustavitev trgovine z ljudmi. Za Sveti sedež je »vedno veljavno načelo, da je najprej treba rešiti ljudi«.

Velik nasprotnik sprejemanja je strah

V pozdravnem nagovoru pa je Parolin dejal, da sta brezbrižnost in strah velika nasprotnika sprejemanja migrantov, ki ju pogosto ustvarja javno mnenje in lahko pogojuje politične odločitve držav in institucij. Zaželel je, da bi Katedra sprejemanja prispevala k zmanjšanju strahu ter v ospredje postavila nevarnost, ki preti, če se tega strahu ne preseže z iskanjem konkretnih rešitev in prevzemanjem odgovornosti. Vzpostaviti je namreč treba »mehanizme informiranja in formiranja, ki bodo oblikovali nove drže znotraj javnega mnenja«.

Podati razlog za sprejemanje

Po kardinalovih besedah lahko Katedra pomaga »vzpostaviti formativne poti, ki bodo odgovorile na potrebo po oskrbi in rahločutnosti do drugega, ki izhajata iz vere in molitve. Sprejemanja migrantov se zagotovo ni mogoče naučiti v šolskih klopeh, a koristno je, da lahko akademsko raziskovanje poda razlog, zakaj sprejemati. Novi izobraževalni program želi k delovanju dodati razsežnost, ki jo razsvetljuje razum, ter poudariti solidarnost, ki izvira iz srca, vere in univerzalnega bratstva.

Vsak človek ima pravico do dostojnega življenja

Univerzalno bratstvo je za kardinala Parolina »temelj sprejemanja«, kar je »danes še posebej nujeno za gradnjo mirnejšega sveta, v katerem je pravica do svobodnega in dostojanstvenega življenja zagotovljena vsakemu človeku«, zlasti če se nahaja v državi, ki mu te pravice ne zagotavlja. Tudi delitev dobrin in virov lahko prispeva k drži sprejemanja s strani ljudstev, ki živijo v razvitem svetu. »Skrb za vsakega človeka prispeva k dialogu med ljudstvi, ki ga danes zelo potrebujemo,« je še dejal kardinal Parolin.