Na križevem potu v Cutru več tisoč ljudi v molitvi za žrtve brodoloma
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Križ iz rabitin ladje, na kateri je bilo več kot 200 migrantov
Križ, ki so ga nosili v procesiji, je narejen iz lesa razbitin ladje, na kateri je bilo okoli 200 ljudi, ki je konec februarja potovala iz Turčije proti Italiji. Izdelal ga je lokalni umetnik Maurizio Giglio, shranjen pa bo v župniji Le Castella. Kot je povedal tamkajšnji župnik Franceso Loprete, je ob pogledu na tramove in les pomislil na Jezusov križ. Dejal je, da »ta neoblikovan in hladen les nosi telo mnogih nedolžnih, ki so umrli zaradi grehov, ki jih niso storili oni; vanj so vtisnjene sanje bratov in sester«. Ob tem je dodal, da »morje s seboj odnaša vse« ter da »obstaja nevarnost, da bi tudi mi iz svojega spomina izbrisali to dramo, ki se nas je tako močno dotaknila«.
Nadškof in imam ponovno skupaj v molitvi
Križ so med večino postaj nosili verniki iz župnij, ki se nahajajo na področjih, kamor je v preteklih dneh naplavilo trupla žrtev, ob koncu pa župani občin celotnega okraja. Za njimi sta hodila nadškof Angelo Raffaele Panzetta in imam mošeje v Cutru, Mustafa Achick, ki sta skupaj molila za žrtve, večinoma muslimanske vere. Imam je v rokah nosil molilno preprogo, poleg njega pa je bila tudi njegova štirinajstletna hči Malak. Nadškof in imam sta že skupaj kleče molila 1. marca pred 66 krstami v športni dvorani mesta Crotone, ki je služila kot poslovilna vežica.
Molitveni nameni
Nadškof je ob prihodu poljubil križ, blagoslovil vse prisotne in poudaril, da bo križev pot potekal »v povezanosti z brati muslimani, v skupni molitvi k edinemu Bogu«. Spominjali so se nedolžnih otrok, ki so umrli zaradi krivic, molili so za tiste, ki trpijo zaradi tragedij po svetu ali »zaradi izključujočih in egoističnih politik« ter za matere, ki so izgubile svoje otroke.
Nadškof Panzetta: Ali smo še kristjani?
Po koncu štirinajstih postaj je nadškof Panzetta vernike, pa tudi tiste, ki so na odgovornih položajih, nagovoril z naslednjimi besedami: »Jezus je na stežaj odprto in sprejemajoče srce Boga do človeštva, zato smo se med hojo spraševali: ali smo še kristjani? Seveda, imamo krščanske korenine, umetniška dela, križ okoli vratu, opravljamo devetdnevnice, krščujemo svoje otroke. Vendar kako to, da se po 2000 letih hoje za Jezusom nismo naučili resnično sprejemati? Nekaj ne deluje v našem življenju,« je poudaril nadškof in nadaljeval: »Če resnično sprejemamo Jezusa, moramo dopustiti, da se naše srce spremeni, in ne smemo dopustiti, da bi zaradi strahu postali osebe s hladnim srcem. Če smo kristjani, ne moremo ne biti gostoljubni; biti moramo gostoljubni, srce moramo imeti odprto kot Jezus, zato ne želimo Evrope z bodečo žico; Evrope, v kateri je težko najti sprejem. Ubogi so Jezusovo meso; tisti, ki so v tem morju izgubili življenje, so Jezusovo meso. In zato se moramo prav ob pogledu na to morje vsi, brez izjeme, tolči po prsih. Odgovorni smo namreč, da okoli nas ustvarimo ozračje sprejemanja, bratstva in prijateljstva,« je dejal nadškof Crotone-Santa Severina. Ob koncu nagovora je zbrane povabil, da bi prosili »Gospoda za ta dar spreobrnjenja: želimo biti gostoljubne skupnosti. V DNK naših ljudi, našega področja je, da imamo na stežaj odprto srce. Ne dopustimo, da bi zaradi strahu naše skupnosti postale hladne, prestrašene zaradi različnosti. Želimo si sobivanje razlik,« je sklenil svoje razmišljanje msgr. Panzetta.
Imam in duhovnik v morje vrgla venec rož
Po končanem križevem potu so prisotni zmolili še molitev za pokojne, imam pa se je vsem zahvalil za podporo, ki jo je deležna islamska skupnost. Nato je skupaj z enim izmed duhovnikov v morje vrgel venec belih rož. Enako simbolično dejanje je storil papež Frančišek pred desetimi leti na Lampedusi. Z njim je počastil spomin na umrle, ki niso pokopani pod zemljo, ampak v vodah Sredozemskega morja, ki je po njegovih besedah postalo največje evropsko pokopališče.
»Čutila sem se dolžno priti, vsi smo vpleteni«
Križevega pota za žrtve tragedije se je udeležilo veliko število ljudi, ki so bili pretreseni in so dejavno sodelovali pri molitvi. Kot so povedali predstavniki Urada Migrantes, ki so ta dogodek organizirali, niso pričakovali tako velikega odziva. Ena izmed udeleženk je dejala, da se je čutila dolžno priti, saj smo »vsi vpleteni v to tragedijo, ki je potrkala na naše domove«. Poleg nje so bili prisotni gasilci, športne skupine, trgovci, otroci, ostareli, družine, tudi dva mlada na invalidskem vozičku ter poleg nadškofa Panzetta še dva škofa iz Kalabrije: msgr. Giovanni Checchinato in msgr. Serafino Parisi.
