Išči

Vatican News
HEALTH-CORONAVIRUS/SPAIN-POVERTY

Zaradi pandemije covida-19 vedno več ljudi v skrajni revščini

Svetovna zdravstvena kriza zaradi pandemije covida-19 še vedno terja nove žrtve ter povzroča izredno stanje tudi na družbeno-ekonomskem področju. Svetovna banka ocenjuje, da lahko pandemija v skrajno revščino pahne sto milijonov ljudi, kar je veliko več kot se je predvidevalo na začetku. V teh zaskrbljujočih in negotovih razmerah odmevajo besede papeža Frančiška, ki poziva h krščanskemu sočutju, da ne bi odvrnili pogleda stran ob bližnjega v stiski.

Andreja Červek – Vatikan

Novi koronavirus se v tem času pandemije vedno pogosteje imenuje tudi »virus revščine«. Vidni so prvi rezultati na področju iskanja cepiva proti covidu-19, za kar si prizadevajo zdravniki, znanstveniki in raziskovalci po vsem svetu. A istočasno postaja tudi vedno bolj jasno, da si tako politični razred in svet dela kot vsak posameznik posebej morajo prizadevati za še eno cepivo, in sicer tisto, s katerim se bo premagalo brezbrižnost. Kot od samega začetka pandemije ponavlja papež Frančišek, se pogleda ne sme odvrniti stran od revnih.

Prednostna odločitev za uboge

Spomnimo samo na papežev poziv med zadnjo splošno avdienco (Kateheza, 19. avgust 2020), ko je poudaril, da mora biti cepivo dostopno vsem, predvsem pa najranljivejšim osebam. Kot je izpostavil, je pandemija pokazala na »težko situacijo revnih in veliko neenakost, ki vlada v svetu«. Virus je razkril »neenakosti in diskriminacije« ter jih še povečal. Odgovor na pandemijo mora biti torej dvojen. Po eni strani je nujno najti zdravilo za ta virus, ki spravlja na kolena ves svet, po drugi strani pa je treba poskrbeti za še nek drug virus, kar so »družbena nepravičnost, neenake priložnosti, izključevanje in pomanjkanje zaščite najšibkejših«. Papež je poudaril, da je pri tem ozdravljanju bistvena »prednostna odločitev za uboge«.

Globalizacija brezbrižnosti

Med eno od jutranjih homilij v Domu sv. Marte je Frančišek (Homilija, 12. marec 2020) opozoril na »globalizacijo brezbrižnosti«, o čemer je govoril že med svojim prvim potovanjem na Lampeduso leta 2013. »Živimo v ravnodušnosti: ravnodušnost je ta drama, da smo dobro informirani, vendar pa ne čutimo stvarnosti drugih. To je prepad: prepad ravnodušnosti,« je dejal.

Vedno več ljudi v skrajni revščini

Za kristjana in vsakega človeka dobre volje je torej nemogoče, da bi ostal brezbrižen pred podatki, o katerih poroča Svetovna banka. Pandemija covida-19 bi lahko v skrajno revščino pahnila okoli sto milijonov oseb po vsem svetu, kot opozarja predsednik Svetovne banke David Malpass. Za agencijo France Presse je zatrdil, da Svetovna banka ocenjuje, da v skrajni revščini živi že veliko oseb, a »to število bi se lahko še povečalo«, če se bo pandemija še poslabšala in podaljšala. Pred tem se je govorilo o 60 milijonov oseb, ki so žrtve skrajne revščine. Zaradi slabšanja situacije bi moral odpis javnega dolga revnim državam postati »imperativ« za države upnice, je dejal Malpass.

V ospredju tudi prehrambena kriza

»Takšen scenarij smo predvidevali že od marca dalje, da se bodo namreč posledice na ekonomski ravni in ravni prehrambene varnosti lahko še poslabšale zaradi zdravstvenega izrednega stanja, povezanega s pandemijo,« je za Vatican News zatrdila Marta Petrosillo, predstavnica Caritas Internationalis. Nujno bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi preprečili najhujša predvidevanja. »Zagotovo je treba trajno odpisati javni dolg najrevnejšim državam in ga ne le začasno odložiti kot v primeru prekinitve ognja,« pravi Petrosillova. Prav tako je pomembno »odstraniti sankcije, ki obremenjujejo predvsem Bližnji vzhod, okrepiti pa bi bilo treba tudi humanitarno pomoč ter vsem zagotoviti zdravstveno pomoč«.

Petrosillova pove, da se nahajamo pred »težko prehrambeno krizo«. »Ocenjuje se, da bi do konca leta 2020 lahko bilo 121 milijonov oseb, ki bi lahko umrle zaradi lakote, več kot lansko leto. Sveti oče je bil preroški med to pandemijo. Usmerjal nas je, da postanemo bolj okretni in ustvarjalni pri podpori revnih. Bistvena točka, ki jo je poudaril Frančišek, je, da bo po pandemiji svet moral biti drugačen. Poudarek je na potrebi po okrevanju družbene nepravičnosti, ne samo na covidu-19. Predvsem z ozirom na najrevnejše,« pravi Petrosillova.

Vprašanje šol in izobraževanja

Med posledicami krize je tudi vprašanje zaprtja šol in izobraževalnih ustanov, o čemer se še vedno premalo govori. »Po vsem svetu otroci niso mogli in še vedno ne morejo iti v šolo, s čimer se jim onemogoča možnost za izgradnjo boljše prihodnosti, predvsem v najtežjih družbenih stvarnostih,« izpostavi Petrosillova. »Zaprtje je pripeljalo do mnogih problemov, od večje prehrambene negotovosti, v kolikor so se zaprle menze, do večjega tveganja za izkoriščanje mladoletnih oseb, spolnih zlorab, zaznava pa se tudi večanje otroških porok. Čim prej odpreti šole na varen način  je absolutna prioriteta.«

Božja logika

Papež Frančišek je med opoldanskim nagovorom, 2. avgusta 2020, ponovno spregovoril o pozornosti do bližnjega, pri tem pa pojasnil, kakšna je logika Boga: »Logika, da si naložimo breme drugega. To je logika, da si ne umijemo rok in ne logika, da gledamo na drugo stran. Ne, ampak logika, da si naložimo breme drugega. To, da naj poskrbijo sami zase ni za krščanski slovar.« Sveti oče je zatem pokazal na pomen sočutja: »To je beseda, ki se v evangeliju ponovi, ko Jezus vidi težavo, bolezen ali pa ljudi brez hrane. 'Sočutje je imel.' Sočutje ni čisto fizično čustvo. Pravo sočutje je trpeti z, sprejeti nase bolečino drugega. Morda nam bo danes dobro delo, da se vprašamo: 'Imam sočutje, ko berem novice o vojnah, o lakoti, o pandemiji? Imam sočutje do teh ljudi? Imam sočutje do ljudi, ki so mi blizu? Sem sposoben trpeti z njimi ali pa jih gledam z druge strani ali pa si celo pravim, naj sami poskrbijo zase?' Ne pozabite besede sočutje, ki je zaupanje v Očetovo previdnostno ljubezen, kar pomeni pogumno podelitev.«

Sobota, 22. avgust 2020, 11:42