Išči

Spominska hiša Matere Terezije v Skopju Spominska hiša Matere Terezije v Skopju 

V pripravi na apostolski obisk: Severna Makedonija

Še dva dni nas ločita do začetka apostolskega potovanja papeža Frančiška. V pripravi nanj danes predstavljamo nekatere podatke o Severni Makedoniji, ki jo bo sveti oče obiskal v torek.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Meje in prebivalci

Na severu meji na Srbijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na zahodu pa na Albanijo. Severna Makedonija šteje dobra dva milijona prebivalcev (2.075.000), od tega jih približno 507.000 živi v prestolnici Skopje. Glavni etnični skupini predstavljajo Makedonci (64%) in Albanci (25%), 

 sledijo jim Turki (4%), Romuni (3%) in Srbi (2%). Za pravoslavne se izreka 65% prebivalcev, muslimanov je 33%, katoličanov pa 1%.

Zgodovina

Današnja Severna Makedonija zavzema le majhen del antične domovine Aleksandra Velikega (to je makedonske regije, ki je obsegala ozemlje današnje Grčije, Severne Makedonije in Bolgarije ter del Albanije, Kosova in Srbije).
Skozi stoletja je področje Severne Makedonije pod prevlado različnih imperijev (Makedonski, Rimski, Bizantinski in Osmanski), 

po koncu balkanskih vojn pa so se zanj borile nove neodvisne države Grčija, Bolgarija in Srbija, h kateri je bilo tudi priključeno. Leta 1918 je ozemlje postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Leta 1946 je postala ena izmed republik Federativne ljudske republike Jugoslavije (kasneje Socialistične federativne republike Jugoslavije), od katere se je osamosvojila 15. septembra 1991. Ob makedonski osamosvojitvi je Grčija nasprotovala imenu države, zato so jo Združeni narodi leta 1993 priznali pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Po Prespanskem sporazumu med Skopjem in Atenami junija 2018, se od 12. februarja letos država po novem imenuje Republika Severna Makedonija.

Spominska hiša Matere Terezije

Papež Frančišek bo v Skopju skupaj z verskimi voditelji obiskal spominsko hišo Matere Terezije. Tam se bo srečal tudi z dvema njenima sorodnikoma ter z revnimi, ki jim pomagajo sestre misijonarke ljubezni. Gre za moderno zgradbo, ki stoji na kraju, kjer je bila nekoč cerkev Srca Jezusovega, 

v kateri je bila svetnica krščena dan po rojstvu in kjer je navadno molila. Leta 1963 je cerkev porušil potres, na njenem mestu pa so 9. maja 2008 položili temeljni kamen za novo spominsko hišo, ki so jo dokončali 30. januarja naslednje leto. Stavba združuje evropski in indijski slog, ki vključujeta različne elemente. Spodnji del je kamnit, na enem delu pa je postavljen steklen stolp. V prvem nadstropju malega muzeja so razstavljene fotografije, nekateri predmeti Matere Terezije in njene relikvije, v drugem nadstropju pa je kapela s steklenimi stenami, ki so filigransko obdelane. Spominska hiša Matere Terezije gosti tudi kulturne razstave, vsako leto pa jo obišče okoli 100.000 ljudi.  

Prisluhni prispevku
Petek, 3. maj 2019, 16:41