Cerca

Vatican News
Verniki med sveto mašo v marijanskem svetišču Sumuleu Ciuc, ki ga bo obiskal tudi papež Frančišek Verniki med sveto mašo v marijanskem svetišču Sumuleu Ciuc, ki ga bo obiskal tudi papež Frančišek 

V pripravi na apostolski obisk: Cerkev v Romuniji

V pripravi na 30. apostolsko potovanje papeža Frančiška danes predstavljamo kratko zgodovino Cerkve v Romuniji.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Začetki

Krščanstvo je na to področje prišlo po tem, ko je tedanjo Dakijo osvojil rimski cesar Trajan v začetku 2. stoletja. Izročilo pravi, da je apostol Andrej oznanjal evangelij na področju današnjega Črnega morja. Nekateri krajevni škofje so se udeležili prvih cerkvenih zborov koncilov, s tega območja pa so bili tudi nekateri pomembni cerkveni očetje, kot sta Janez Kasijan in Dionizij Mali. Po velikem razkolu leta 1054 so Cerkve na področju današnje Romunije postale pravoslavne 

– vse do ponovnega združenja dela klera z Rimom, ki ga je 7. maja 1700 potrdil Sinod v Alba Iulii, med katero je pravoslavni eparh Atanazij Anghel uradno priznal primat Rima in še tri ključne točke katoliškega nauka, ne da bi se odpovedal vzhodni liturgiji in izročilom. Tako je nastala romunska grškokatoliška Cerkev. Leta 1853 je papež Pij IX z bulo Ecclesiam Christi ex omni lingua ustanovil romunsko grško-katoliško metropolijo Fagaras in Alba Iulia s tremi sufraganskimi škofijami. Na ta način romunske škofije niso bile več podrejene madžarskemu latinskemu primasu Esztergoma.

20. stoletje

Leta 1920, po podpisu trianonske mirovne pogodbe, sta romunska vlada in Sveti sedež vzpostavila diplomatske odnose, 10. maja 1927 pa je bil podpisan konkordat.
Ko so ob koncu druge svetovne vojne na oblast prišli komunisti, se je začelo obdobje preganjanja,

 tarča katerega so bili predvsem grkokatoliki. Leta 1948 je Stalin romunsko grškokatoliško Cerkev razglasil za protizakoniti in vernike primoral, da so prestopili v pravoslavno Cerkev. Škofje in 600 duhovnikov je bilo zaprtih, ker tega niso želeli storiti, cerkve, župnišča, samostani, šole in celo pokopališča pa so bila nacionalizirana. Duhovniki, ki so uspeli ubežati zaporu, so še naprej delovali na skrivaj.

Leta 1949 je bila na vrsti latinska Cerkev. Med žrtvami preganjanj so bili škof Vladimir Ghika (1873-1952), ki je bil za blaženega razglašen 31. avgusta 2013, škof Anton Durcovici, čigar beatifikacija je potekala 19. maja 2014, ter kardinal Iuliu Hossu in 6 škofov, ki jih bo za blažene prihodnjo nedeljo razglasil papež Frančišek. Komunistične zapore je preživel nadškof Alexandru Todea, prvi predsednik Romunske škofovske konference, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1991 imenoval za kardinala. Umrl je 22. maja 2002.

Po začetku preganjanj so bili prekinjeni diplomatski odnosi s Svetim sedežem, leta 1950 je država izgnala apostolskega nuncija, nunciaturo pa zasegla (Cerkev jo je ponovno dobila nazaj leta 1990). Zatiranje s strani režima se je zmanjšalo po letu 1956, predvsem pa konec 60-ih let, ko je oblast prevzel Nicolae Ceausescu. Papež Pavel VI. ga je sprejel v avdienco leta 1973, ko je bilo objavljeno imenovanje in pectore kardinala Iulia Hossua, ki je umrl leta 1970.

Prisluhni prispevku
Torek, 28. maj 2019, 16:31