Kard. Parolin na simpoziju o verski svobodi: Ne le »stopiti skupaj«, ampak »delati skupaj«

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Priče smo nazadovanju, napadu na to neodtujljivo pravico

Dejal je, da smo kljub mnogim prizadevanjem za pospeševanje in utrjevanje človekovih pravic, povezanih z versko svobodo, na mnogih koncih sveta priče nenehnemu nazadovanju, lahko bi rekli celo napadu na to neodtujljivo pravico. Odločitev za vero vpliva na vsa področja življenja, kot tudi na družbeno in politično okolje. Pogosto kršenja temeljne pravice do vere niso kaznovana in v medijih niso deležna velike pozornosti.

Ne le »stopiti skupaj«, ampak »delati skupaj«

Vatikanski državni tajnik je nato spomnil na dopoldanski javni razpravi, kjer so poudarili, da je potrebno javnost bolj ozaveščati o verskem preganjanju, predvsem preko digitalnih medijev. Poleg tega pa so prav tako opozorili, da mednarodno sodelovanje ne pomeni le »stopiti skupaj«, ampak »delati skupaj«, si na vseh ravneh prizadevati za varovanje in pospeševanje verske svobode. Po Parolinovih besedah katoliška Cerkev neprenehoma na različne načine spodbuja medsebojno spoštovanje in sodelovanje med narodi, ljudstvi ter religijami.

Ključni vidik: antropološka osnova

Eden izmed ključnih vidikov, ki ga je potrebno upoštevati, ko govorimo o verski svobodi, je po besedah vatikanskega državnega tajnika antropološka osnova te pravice. Verske svobode ne smemo razumeti kot nekaj, kar je dodano človeški osebi; nekaj, kar ji je podeljeno »od zunaj«, tudi od države – namesto, da bi jo videli kot dar, prejet od Boga, ki je ukoreninjen v presežni dimenziji človeške narave. Seveda so državne oblasti dolžne zagovarjati in varovati versko svobodo, vendar ne zato, ker bi bile njeni avtorji, ampak so njeni varuhi.

Verska svoboda odraža najvišje človeško dostojanstvo

Verska svoboda je temeljna pravica, ki odraža najvišje človeško dostojanstvo, zmožnost iskanja resnice in ravnanja v skladu z njo ter je prav tako pomembna za razvijanje posameznikovih sposobnosti. Ni le del zasebnega prepričanja ali češčenja, ampak pomeni svobodo, da človek lahko zasebno in v javnosti živi glede na etična načela, ki izhajajo iz verskih načel. To pa je posebej velik izziv v globaliziranem svetu.   

Kršenje pravice do verske svobode: verska nestrpnost …

Kardinal Parolin je nato spomnil, da je pravica do verske svobode danes kršena na zelo različne načine. Po eni strani gre za odnos verske nestrpnosti, ki ima druge vere ali prepričanja ne le za manjvredne, ampak celo za drugorazredne. Temu smo vse prepogosto priče v političnih, družbenih ali kulturnih situacijah, tudi v primeru kristjanov, ki so obravnavani kot drugorazredni državljani.

… napad z »ideološkega vidika«

Po drugi strani pa vidimo tudi napad na versko svobodo z »ideološkega« vidika, kot je v primeru t.i. »novih človekovih pravic«, ki so včasih v nasprotju s splošno priznanimi temeljnimi človekovimi pravicami – vključno z versko svobodo in pravico do življenja. Eden izmed primerov je udejanjanje verske svobode, posebej v javnosti, na področju institucije zakona ali neodtujljive pravice do življenja, ki pogosto prideta v konflikt s t.i. »novimi pravicami«, ki so ponavadi predstavljene kot popolno nasprotje teh temeljnih pravic.

Verska svoboda spominja na presežno dimenzijo življenja

Vatikanski državni tajnik je ob tem dodal, da verska svoboda ne vključuje le svobode bogočastja – tako osebnega kot skupnostnega –, ampak spominja na presežno dimenzijo človeškega obstoja. Ob koncu nagovora je ponovno poudaril, da si bo Sveti sedež še naprej prizadeval za pospeševanje verske svobode, saj je ta temeljna pravica globoko povezana z zaščito vesti in varovanjem človeške osebe. Eden izmed zadnjih sadov delovanja na tem področju je Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja letos v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyib.