Jubilej. Komunikacija in širjenje upanja v družbi in svetu.
Vatican News
Papeži so skozi zgodovino pogosto poudarjali vrednost komunikacije in vedno znova opozarjali, da sta znanje in informiranost temeljni človekovi pravici. Širjenje besed, novic, podob, misli, kulture je najprej in predvsem odgovornost, povezana z iskanjem in spodbujanjem resnice. Papež Janez XXIII. v okrožnici Pacem in terris iz leta 1963 izpostavi, da ima vsak človek pravico do objektivne informacije.
V primerjavi s preteklostjo so se danes možnosti sporočanja in informiranja zelo povečale. Odprto pa ostaja vprašanje, ali se je povečala tudi zmožnost resničnega medsebojnega razumevanja, pristnega poslušanja, spoštljivega dialoga. S pojavom digitalnih tehnologij je prišlo do korenitega preoblikovanja oblik in jezikov sporočanja, komuniciranja, informiranja. Papež Frančišek pogosto opozarja na nevarnosti, da bi človekovo modrost zadušila hitrost informacij in njihova razpršenost. Poudarja, da je v našem času, zaznamovanem z dezinformacijo in polarizacijo, pomembno postaviti v središče komunikacije »osebno in skupno odgovornost« do sočloveka.
Mediji in njihov vpliv na družbo in človeštvo
Drugi vatikanski koncil v odloku o sredstvih družbenega obveščanja Inter mirifica iz leta 1963 izpostavlja, da med »čudovitimi iznajdbami tehnike« Cerkev s posebno skrbjo »sprejema in spremlja tiste, ki se obračajo v prvi vrsti na človekovega duha in so odprle nove možnosti preprostega komuniciranja vseh vrst novic, idej in smernic«. »Posebna moralna odgovornost pri uporabi sredstev družbenega obveščanja veže novinarje, pisatelje, igralce, režiserje, urednike, scenariste, producente, distributerje, prodajalce, kritike in vse, ki kakor koli sodelujejo pri pripravi in posredovanju medijev.« Dokument poudarja »pomembne dolžnosti« delavcev na področju komunikacije, tudi v zvezi z razvojem današnje družbe«, saj lahko s svojimi informacijami »človeštvo usmerjajo k dobremu ali pa k slabemu«.
Da bi spoznali sočloveka in njegovo hrepenenje po miru
Papež Janez Pavel I. je v svojem prvem javnem govoru leta 1978 komunikacijska sredstva neposredno povezal s pospeševanjem miru in bratstva. Izpostavil je nevarnosti množičnih medijev za človeško osebnost in njegovo zmožnost osebnega razmisleka in objektivnega presojanja. V ospredje pa je postavil tudi nove priložnosti, ki jih ponujajo človeku, da bi »bolje spoznal in se približal sočloveku, da bi bolje zaznal njegovo hrepenenje po pravičnosti, miru in bratstvu, da bi z njim vzpostavil globlje vezi sodelovanja, razumevanja in solidarnosti za bolj pravičen in človeški svet. Z eno besedo, poznamo idealen cilj, h kateremu vsak od vas kljub težavam in razočaranjem usmerja svoja prizadevanja, to je, da bi s pomočjo komunikacije dosegli resničnejše in bolj izpolnjujoče občestvo.«
Pomembna vloga katoliških novinarjev
Papeži so se torej od vsega začetka zavedali pomembne vloge medijev v življenju posameznika, družbe in človeštva na splošno. Namen družbene komunikacije je »obogatiti posameznikovo spoznavno dediščino ter skupnosti ponuditi učinkovito orodje za državljansko, duhovno in moralno rast«. Zato je papež Janez Pavel II. leta 1986 novinarjem – imenoval jih je »delavci, služabniki in umetniki besede« – dejal, da »spoštovanje resnice zahteva resno delo, natančno in vestno raziskovanje, preverjanje in ocenjevanje«.
»Katoliški mediji ali mediji, ki jih navdihuje katoliška vera, so poklicani, da prevzamejo pomembne vplivne vloge ter zagotavljajo novice in sodbe, ki jih razsvetljuje resnična cerkvena vera.« Katoliškim novinarjem je dejal, da so »kvalificirani protagonisti dialoga na najrazličnejših področjih« in so med tistimi, ki »oblikujejo javno mnenje«. Izpostavil je vlogo množičnih medijev pri krščanskem oblikovanju javnega mnenja in spodbudil: »Pred vami so neizmerno pomembni cilji. Bodite ponosni nanje.«
Novi jeziki digitalne komunikacije
Čas, ko je papeževal Benedikt XVI., je že bil globoko zaznamovan z internetom, novimi digitalnimi svetovi in umetno inteligenco. »Digitalna kultura postavlja nove izzive naši zmožnosti govorjenja in poslušanja simbolnega jezika, ki govori o transcendenci,« je dejal leta 2011 takratnemu Papeškemu svetu za sredstva družbenega obveščanja. »Svet komunikacije se namreč dotika vsega kulturnega, družbenega in duhovnega univerzuma človeške osebe. Če novi jeziki vplivajo na način mišljenja in življenja, je to na neki način povezano tudi s svetom vere, njenega razumevanja in izražanja.«
Nove tehnologije ne spreminjajo le načina komuniciranja, ampak povzročajo tudi »obsežno kulturno preobrazbo«. Razvija se nov način učenja in mišljenja, z novimi priložnostmi za vzpostavljanje odnosov in oblikovanje občestva. Jezik ni samo medsebojna izmenjava pojmov, ampak je »živ kontekst, v katerem človeške misli, zaskrbljenosti in načrti prihajajo v zavest in se oblikujejo v geste, simbole in besede«. »Človek torej ne le da ''uporablja'' jezik, ampak v določenem smislu ''živi'' jezik,« je povedal Benedikt XVI. in dodal, da nove tehnologije spreminjajo kulturno okolje, kar zahteva usmerjanje pozornosti na posebne jezike, ki se ob tem razvijajo. »Novi jeziki, ki se razvijajo v digitalni komunikaciji, med drugim povzročajo bolj intuitivno in čustveno kot analitično zmožnost, usmerjajo proti drugačni logični organizaciji mišljenja in odnosa do realnosti, pogosto dajejo prednost podobi in nadbesednim povezavam.« Ko si osebe izmenjujejo informacije, med seboj že delijo same sebe in svoj pogled na svet. »Postanejo pričevalci tistega, kar daje smisel njihovemu življenju.«
Komunikacija, ki spodbuja vključevanje, dialog in mir
Vloga vseh, ki delajo na področju komunikacije, zlasti v katoliški Cerkvi, ostaja pomembna in ključna za današnji svet. Papež Frančišek vabi, naj so »komunikatorji upanja«. »S svojim delom in ustvarjalnostjo, s pametno uporabo sredstev, ki jih omogoča tehnologija, predvsem pa s svojim srcem ste poklicani k veliki in vznemirljivi nalogi: graditi mostove, ko toliko ljudi postavlja zidove; spodbujati občestvo, ko toliko ljudi podžiga razdor; dovoliti si biti vključeni v drame našega časa, ko toliko ljudi raje ostane ravnodušnih,« je dejal oktobra 2024 zaposlenim na Dikasteriju za komunikacijo.
»Sanjam o komunikaciji, ki bo znala pripovedovati in dati vrednost zgodbam in pričevanjem, ki se dogajajo na vseh koncih sveta, jih dajati v obtok in ponujati vsem. Sanjam o komunikaciji, ki poteka od srca do srca, ko se nas dotakne to, kar je človeško, ko se nas dotaknejo drame, ki jih živijo številni naši bratje in sestre. Sanjam o komunikaciji, ki bo znala preseči slogane in v središču pozornosti ohraniti revne, zadnje, migrante, žrtve vojn. Komunikacija, ki spodbuja vključevanje, dialog in iskanje miru. Sanjam o komunikaciji, ki ljudi vzgaja, da se odpovedo delčku sebe in naredijo prostor za drugega; o komunikaciji, ki je strastna, radovedna in kompetentna, ki se zna potopiti v resničnost, da bi jo lahko pripovedovala.«
