Išči

Išči

Išči

slslovenščina
Papež Frančišek na nedeljo Božjega usmiljenja vodil z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška Papež Frančišek na nedeljo Božjega usmiljenja vodil z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška  (Vatican Media)
PAPEŽ

Papež: Verujem v moč Jezusovega vstajenja, v zmago nad grehom, strahom in smrtjo?

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! Danes, na drugo velikonočno nedeljo, ki jo je sv. Janez Pavel II. poimenoval nedelja Božjega usmiljenja, nam evangelij (prim. Jn 20,19-31) pravi, da imamo lahko z vero v Jezusa, Božjega Sina večno življenje, življenje v njegovem imenu (v. 31). Kaj pomeni: 'imeti življenje'?« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Papež Frančišek

Vsi želimo imeti življenje, obstajajo pa različni načini, kako to doseči. So na primer ljudje, ki bivanje spremenijo v mrzličen tek za uživanjem in posedovanjem marsičesa: jesti in piti, zabavati se, kopičiti denar in stvari, preizkušati močna in nova čustva, in tako naprej. Gre za pot, ki se na prvi pogled zdi prijetna, vendar pa ne nasiti srca. Na ta način ni mogoče »imeti življenje«, ker s hojo po poteh užitka ali oblasti ne najdeš sreče. Brez odgovora ostanejo številni vidiki življenja, kot na primer ljubezen, neizogibna doživetja bolečine, omejitev in smrti. In potem ostanejo nepotešene sanje, ki so nam vsem skupne: upanje, da bomo živeli večno, da bomo ljubljeni brez konca. Danes nam evangelij pove, da se ta polnost življenja, h kateri smo vsi poklicani, uresniči v Jezusu. On nam da to polnost življenja. Toda kako naj do nje pridemo, kako naj jo doživimo?

Poglejmo, kaj se je zgodilo učencem v evangeliju. Preživljali so najbolj tragičen trenutek življenja: po dnevih trpljenja so zaprti v dvorani zadnje večerje, prestrašeni in malodušni. Vstali jim pride naproti in jim najprej pokaže svoje rane (prim. v. 20). Bile so znamenje trpljenja in bolečine, lahko so vzbujale občutke krivde, vendar pa z Jezusom postanejo kanali usmiljenja in odpuščanja. Tako učenci vidijo in se z roko dotaknejo tega, da z Jezusom življenje zmaguje, smrt in greh sta premagana. In prejmejo dar njegovega Duha, ki jim da novo življenje, življenje ljubljenih sinov, ki je zgneteno iz veselja, ljubezni in upanja. Nekaj bi vas vprašal: imate upanje? Vsakdo naj se vpraša: kako je z mojim upanjem?

Glejte, kaj je treba storiti vsak dan, da bomo »imeli življenje«. Dovolj je uperiti pogled na križanega in vstalega Jezusa, ga srečati v zakramentih in v molitvi, ga prepoznati kot navzočega, verovati vanj, pustiti, da se nas dotakne njegova milost in da nas vodi njegov zgled, doživeti veselje, da ljubimo kot On. Vsako živo srečanje z Jezusom nam omogoči, da imamo več življenja. Iskati Jezusa, pustiti se srečati z Njim, kajti on nas išče. Odpreti srce za srečanje z Jezusom.

Zato se vprašajmo: ali verujem v moč Jezusovega vstajenja, verujem v njegovo zmago nad grehom, strahom in smrtjo? Ali se pustim zaplesti v odnos z Gospodom, z Jezusom? Ali mu pustim, da me spodbudi, da ljubim brate in sestre in da vsak dan upam? Vsakdo naj to premisli.

Marija naj nam pomaga, da bomo imeli vedno večjo vero v vstalega Jezusa, da bomo »imeli življenje« in širili velikonočno veselje.

Nedelja, 7. april 2024, 12:36

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.