Sveti oče: Poznavanje drugega, poslušanje in intelektualna fleksibilnost
Andreja Červek – Vatikan
Sveti oče v sporočilu spomni, da je v Dokumentu, ki je bil podpisan 4. februarja 2019 v Abu Dabiju , izražen predlog, da bi se ga proučevalo in se o njem razmišljalo v šolah, na univerzah in v vseh izobraževalnih ustanovah ter se tako prispevalo k oblikovanju novih generacij, ki bi širile dobro in mir ter vsepovsod branile pravice zatiranih in zadnjih.
Mednarodni kongres Univerzitetne platforme za raziskovanje o islamu poteka od 4. do 7. februarja 2024 na temo »Vpliv in obeti Dokumenta«, ki je po papeževem prepričanju pomembna, saj živimo v času, ko sta »bratstvo in skupno življenje postavljena pod vprašaj zaradi krivic in vojn, ki pa so vedno poraz človeštva«. Korenine tega zla so po papeževih besedah trojne: nepoznavanje drugega, pomanjkanje poslušanja in pomanjkanje intelektualne prožnosti. Gre za »tri pomanjkljivosti človeškega duha, ki uničujejo bratstvo in ki jih moramo dobro prepoznati, da bi si povrnili modrost in mir«.
Spoznati drugega
Papež najprej izpostavi nepoznavanje drugega in pravi, da »bodo problemi današnjega in jutrišnjega dne ostali nerešeni, če se ne bomo naučili spoznavati in spoštovati drug drugega in če bomo ostali izolirani«.
»Spoznavanje drugega, vzpostavljanje medsebojnega zaupanja, spreminjanje negativne podobe, ki jo morda imamo o tem “drugem”, ki je moj brat po človeškosti, v publikacijah, govorih in poučevanju, je način za začetek mirovnih procesov, sprejemljivih za vse. Mir brez vzgoje, ki temelji na spoštovanju in poznavanju drugega, pravzaprav nima ne vrednosti ne prihodnosti. Če ne želimo zgraditi civilizacije “proti-bratov”, v kateri je “drugi, ki je drugačen” banalno razumljen kot sovražnik, če želimo zgraditi tisti tako želeni svet, v katerem je dialog sprejet kot pot, skupno sodelovanje kot običajno ravnanje, medsebojno poznavanje pa kot metoda in merilo, potem je danes pot, ki ji je treba slediti, izobraževanje za dialog in srečanje.«
Papež navede svojo zadnjo Poslanico za svetovni dan miru, posvečeno umetni inteligenci: »Mir je namreč sad odnosov, ki priznavajo in sprejmejo drugega v njegovem neodtujljivem dostojanstvu« (Poslanica za LVII. svetovni dan miru 2024, 8. december 2023). »Človeška inteligenca pa je v osnovi racionalna: razvija se lahko le, če ostane radovedna in odprta za vsa področja resničnosti ter če zna svobodno posredovati sadove svojih odkritij.«
Čas nameniti poslušanju
Zato je treba »najti čas za poslušanje«, nadaljuje sveti oče v sporočilu. »Poslušati brata, ki je drugačen in ki ga nisem izbral, da bi lahko z njim skupaj živel na isti zemlji. Odsotnost poslušanja je druga past, ki škoduje bratstvu. Nasprotno pa: poslušati, preden govorimo.« Kot piše sveti Jakob: »Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jak 1, 19-20).
»Koliko zla bi lahko preprečili, če bi bilo v družinah, političnih in verskih skupnostih, na univerzah, med narodi in kulturami več poslušanja, tišine in hkrati resničnih besed! Ustvarjati prostore za sprejemanje različnih mnenj ni izguba časa, temveč pridobitev človečnosti.« Sveti oče se sklicuje na okrožnico Fratelli tutti: »Brez odnosa in primerjanja z drugačnim človekom se je težko jasno in polno zavedati samega sebe in svoje dežele. Kajti druge kulture niso sovražnice, pred katerimi bi se morali braniti, temveč so različni odsevi neizčrpnega bogastva človeškega življenja« (Fratelli tutti, 147).
»Za razpravljanje se je treba naučiti poslušati oziroma ustvariti tišino in upočasniti, kar je nasprotno od trenutne usmeritve našega vedno vznemirjenega postmodernega sveta, polnega podob in hrupa. Razpravljati, pri tem pa znati poslušati, ne da bi se prepustili čustvenosti, ne da bi se bali nesporazumov, ki bodo vedno prisotni in so del igre srečevanja: to je tisto, kar bo omogočilo doseči mirno skupno vizijo za izgradnjo bratstva.«
Vzgoja za intelektualno prožnost
Toda razpravljanje predpostavlja »vzgojo za intelektualno fleksibilnost«, kar je tretji poudarek papeževega sporočila. »Cilj formacije in raziskovanja mora biti, da moški in ženske naših narodov ne bodo togi, ampak prožni, živi, odprti za drugačnost, bratski. Kot sem dejal na mednarodni konferenci za mir, organizirani na Al Azarju, “modrost namreč išče drugega, presega skušnjavo odrevenelosti in zaprtosti. Je odprta in v gibanju, je hkrati ponižna in raziskovalna, zna vrednotiti preteklost in jo postaviti v dialog s sedanjostjo, ne da bi se odrekla ustrezni hermenevtiki” (Govor papeža Frančiška na mednarodni konferenci za mir, 28. april 2017).«
»Dragi bratje in sestre, poskrbimo, da se naše sanje o bratstvu v miru ne bodo ustavile pri besedah! Beseda “dialog” je res neizmerno bogata in je ni mogoče omejiti na razprave za mizo. “Zbliževati se, izražati se, poslušati se, gledati se, spoznavati se, skušati se razumeti, iskati stične točke – vse to izraža glagol 'dialogizirati'” (Fratelli tutti, 198). Ne bojte se izstopiti iz svojih disciplin, ostanite radovedni, gojite fleksibilnost, prisluhnite svetu, ne bojte se tega sveta, prisluhnite bratu, ki ga niste izbrali, a ga je Bog postavil ob vas, da bi vas naučil ljubiti. “Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl” (1 Jn 4,20).«
Papež Frančišek se ob koncu sporočila zbranim zahvali za vse, kar počnejo kot raziskovalci in študentje, kot »radovedni moški in ženske, ki želijo razumeti in spremeniti svet«.
