Išči

Papeževi vztrajni pozivi k miru sredi vojn in konfliktov

Danes, 27. oktobra, poteka dan molitve, posta in pokore za mir na svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. »Bratje in sestre, vojna ne reši nobenega problema, ampak seje le smrt in uničenje, povečuje sovraštvo, množi maščevanje. Vojna odstranjuje prihodnost, izbriše prihodnost,« poziva sveti oče.

Vatican News

Papež Frančišek je molitveni dan za mir na Bližnjem vzhodu napovedal prejšnji teden med splošno avdienco, ko je pozval, naj umolkne orožje in naj se prisluhne kriku ljudi in otrok, ki želijo le mir. »Nenehno mislim na težke razmere v Palestini in Izraelu. Pozivam k izpustitvi talcev in vstopu humanitarne pomoči v Gazo,« je dejal med splošno avdienco ta teden, ko je zagotovil molitev za vse trpeče in izrazil upanje, da se bo Bližnji vzhod podal na pot miru.  

V desetih letih papeževega pontifikata so se zvrstili mnogi dnevi molitve za mir, pri čemer so v ospredju bile vojne in konflikti na različnih koncih sveta, od Sirije do Južnega Sudane, od Libanona do Afganistana.

Dan molitve in posta za mir v Ukrajini

Sveti oče nenehno poziva, naj se odloži orožje in naj na mesto nasilja in sovraštva stopita sprava in bratstvo. V zadnjem letu in pol se vrstijo njegovi pozivi k molitvi za mir v Ukrajini. Na pepelnično sredo, 2. marca 2022, je potekal tudi dan molitve in posta za mir v tej državi. Med splošno avdienco, 23. marca 2022, je vse politike pozval, naj »si resno izprašajo vest pred Bogom, ki je Bog miru in ne vojne, ki je Oče vseh in ne samo nekaterih, ki nas želi kot brate in ne sovražnike. Prosim vse vpletene strani, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi prebivalstvu povzročila še več trpljenja, destabilizirala sobivanje med narodi in diskreditirala mednarodno pravo.«

Devet mesecev po izbruhu vojne je papež ukrajinskemu ljudstvu napisal pismo: »Dragi bratje in sestre, v vsem tem morju zla in bolečine – devetdeset let po strahotnem genocidu Holodomora – sem začuden nad vašo pravično gorečnostjo. Tudi v strašni tragediji, ki jo prestaja, ukrajinsko ljudstvo ni nikoli izgubilo poguma ali se prepustilo pomilovanju. Svet je spoznal smelo in močno ljudstvo, ljudstvo, ki trpi in moli, joče in se bori, se upira in upa: plemenito in mučeniško ljudstvo. Še naprej vam bom ostajal blizu, s srcem in molitvijo, s humanitarno skrbjo, da boste čutili, da ste spremljani, da se ne bi navadili na vojno, da ne bi ostali sami danes in predvsem jutri, ko bo morda nastopila še skušnjava, da bi pozabili na vaše trpljenje.«

Dan molitve za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu

7. septembra 2013 je potekal dan molitve za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu. »Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru. Naj se visoko dviga krik po miru, da bo dosegel srca vseh in bodo odložili orožje ter se pustili voditi hrepenenju po miru,« je dejal med opoldanskim nagovorom v nedeljo, 1. septembra 2013, ko je napovedal molitveno bdenje za Sirijo.

Med samim molitvenim bdenjem, ki je potekalo na Trgu svetega Petra, pa je sveti oče dejal, da Bog sprašuje človekovo vest: »Kje je tvoj brat?« »Vsaka človeška oseba je varuh svojega brata. A ko se harmonija razbije, brat, ki naj bi ga varoval in ljubil, postane nasprotnik, s katerim se bojuje. Iz tega trenutka izhajajo nasilje, spori in vojne, ki so zaznamovali našo zgodovino. Dovolj je trpljenja naših bratov in sester. V vsakem nasilju, vsaki vojni se ponovno rodi Kajn. Ko dvignemo roko nad lastnega brata, pustimo, da nas vodi egoizem, naša vest je uspavana. Kot da bi bilo to nekaj običajnega, še naprej sejemo uničenje, bolečino in smrt. Nasilje in vojna namreč prinašata smrt, govorita jezik smrti.«

»Pojdi ven iz lastnih interesov, ki izčrpavajo srce; presezi ravnodušnost do drugega, ki srce dela neobčutljivo; premagaj svoje utemeljevanje smrti in se odpri za dialog, spravo; poglej na bolečino svojega brata in ne dodajaj nove bolečine, ustavi svojo roko, ponovno zgradi harmonijo, ki se je zdrobila, in to ne s spopadom, temveč s srečanjem!«

Dan molitve in posta za mir v Južnem Sudanu in DR Kongo

Dan molitve in posta za mir v Južnem Sudanu in DR Kongo je potekal 23. novembra 2017. V vatikanski baziliki se ga je udeležil tudi papež Frančišek in med homilijo takole dejal: »Brez tebe, Gospod, bi bila naša molitev prazna in naše upanje na mir navidezno. Vendar pa si Ti živi in deluješ za nas in z nami, Ti, naš mir! Naj vstali Gospod poruši zidove sovraštva, ki danes razdeljujejo brate, posebej v Južnem Sudanu ter Demokratični republiki Kongo. Naj pomaga ženskam, ki so žrtve nasilja na vojnih območjih ter na vseh koncih sveta. Naj reši otroke, ki trpijo zaradi konfliktov, s katerimi nimajo nobene povezave in kradejo njihovo otroštvo ter včasih tudi življenje. Kakšna hinavščina je v molku ali zanikanju žensk in otrok! Tukaj vojna kaže svoj najstrašnejši obraz. Naj Gospod pomaga vsem malim in revnim sveta, da bi mogli še naprej verovati in upati, da je Božje kraljestvo blizu, da je med nami, ter da so pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu. Naj podpira vse tiste, ki si dan za dnem prizadevajo, da bi premagali zlo z dobrim, z dejanji in besedami bratstva, spoštovanja, srečanja, solidarnosti. Gospod naj v oblastnikih in vseh odgovornih okrepi plemenitega, pravičnega, odločnega in pogumnega duha v iskanju miru prek dialoga in pogajanj.«

Dan molitve in posta za Libanon

Ko je avgusta 2020 eksplodirala velika količina amonijevega nitrata, shranjenega v pristanišču v Bejrutu, ter poleg smrtnih žrtev povzročila tudi veliko materialne škode, je sveti oče določil 4. september 2020 za dan molitve in posta za Libanon. Kot je dejal, je Libanon že več kot sto let »dežela upanja«. Tudi v najtežjih obdobjih zgodovine so Libanonci ohranili svojo vero v Boga in pokazali, da so sposobni iz svoje dežele narediti kraj strpnosti, spoštovanja in sobivanja. »Opogumljam vse Libanonce, naj še naprej upajo in najdejo moč in potrebno energijo za ponovni začetek,« je papež zatrdil med splošno avdienco, 2. septembra 2020. »Politike in verske voditelje prosim, naj si z iskrenostjo in transparentnostjo prizadevajo pri obnovitvenem delu, pri tem pa pustijo ob strani interese ter gledajo na skupno dobro in na prihodnost naroda. Prav tako vabim mednarodno skupnost, da podpre državo in ji pomaga priti ven iz težke krize, brez vpletanja v regionalne napetosti.«

Petek, 27. oktober 2023, 14:50