Papež Frančišek nas je povabil, da skupaj z Jezusom ponovno preberemo svoje življenje
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Gre za dva učenca, ki se vdana v usodo zaradi Učiteljeve smrti na sam dan velike noči odločita zapustiti Jeruzalem in se vrniti domov. Morda sta bila vznemirjena, ker sta slišala žene, ki so se vrnile od groba in govorile, da je z Gospodom tako in sta odšla. Medtem ko žalostna hodita in se pogovarjata o tem, kar se je zgodilo, se jima pridruži Jezus, a ga ne prepoznata. Vpraša ju, zakaj sta tako žalostna in onadva mu odgovorita: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?« (v. 18). Jezus jima odgovori: »Kaj neki?« (v. 19). Ona dva mu pripovedujeta vso zgodbo, ker jima Jezus omogoči, da mu pripovedujeta zgodbo. Zatem jima, ko hodijo, pomaga razbirati dejstva na drugačen način v luči prerokb, Božje Besede vse to, kar je bilo oznanjeno izraelskemu ljudstvu. Razbirati je to, kar Jezus počne z njima. Pomaga jima ponovno prebirati. Zaustavimo se pri tem vidiku.
Tudi za nas je dejansko pomembno prebirati svojo zgodovino skupaj z Jezusom, to je zgodovino našega življenja, določeno obdobje, naše dneve skupaj z razočaranji in upanji. Sicer pa se tudi mi lahko, kot učenca, pred tem kar se nam dogaja, znajdemo zgubljeni, sami in negotovi s številnimi vprašanji, zaskrbljenostmi in razočaranji. Današnji evangelij nas vabi, da vse iskreno pripovedujemo Jezusu, ne da bi se bali, da ga vznemirjamo. On posluša, zato mu (pripovedujmo) brez strahu, da bi mu izrekli napačne stvari in tudi brez sramovanja svojega počasnega razumevanja. Gospod je zadovoljen, ko se mu odpremo, ker nas lahko samo na ta način prime za roko, nas spremlja in stori, da nam ponovno zagori srce (prim. v. 32). Tako smo tudi mi, kakor emavška učenca, poklicani zadrževati se z njim, da bo, ko se bo znočilo, On ostal z nami (prim. v. 29).
Lep način je za storiti to, ki vam ga hočem danes predlagati. Ta je v tem, da vsak večer posvetimo čas kratkemu spraševanju vesti, kaj se je čez dan zgodilo v meni. To je to temeljno vprašanje. Gre za to, da ponovno pregledamo dan, svoj dan, skupaj z Jezusom, mu odpremo srce, mu prinašamo osebe, izbire, strahove, padce in upanja, vse kar se je zgodilo, da bi se postopoma naučili gledati stvari z drugačnimi očmi, torej z njegovimi in ne našimi. Tako lahko podoživimo izkušnjo teh dveh učencev. Pred Jezusovo ljubeznijo se lahko tudi to, kar je težko in zgrešeno, pokaže v drugačni luči, kot je težko sprejetje križa; izbira odpuščanja pred žalitvijo, ne maščevanje, napor dela, iskrenost, ki stane. Tako lahko preizkušnje družinskega življenja vidimo v novi luči, v luči Križanega vstalega, ki zna narediti, da je vsak padec korak naprej. Da pa bomo to lahko storili, je pomembno, da odstranimo obrambo ter pustimo prostor in čas Jezusu in pred njim ne skrivamo ničesar, mu prinašamo bedo, se pustimo raniti njegovi resnici, pustiti, da srce bije z dihom njegove Besede.
Lahko začnemo že danes in ta večer posvetimo trenutku molitve, med katero se vprašamo: kakšen je bil moj dan? Katera veselja, katere žalosti, katera dolgočasja, so bila, kako je bilo in kaj se je zgodilo? Kateri so bili biseri dneva, morda skriti, za katere se je dobro zahvaljevati? Je bilo v tem, kar sem naredil, kaj ljubezni? In kakšne padce, žalosti, dvome in strahove prinesti Jezusu, da mi odpre nove poti, me dvigne in spodbudi?
Marija, modra Devica, pomagaj nam prepoznati Jezusa, ki hodi z nami, in ponovno prebrati, – beseda: ponovno prebrati – , pred njim vsak dan našega življenja.
